Vonj je s čustvi in spomini povezan bolj, kot nam je bilo znano

19.01.2012 | Sara Bürmen

V primerjavi z neandertalci imamo sodobni ljudje boljše razvit vonj, kar je povezano z razvojem možganov.


voh

Voh je eden prvih čutov, ki se je pojavil pri vretenčarjih (Photoxpress)

Možganske razlike so ključne

Čeprav je imel neandertalec približno tako velike možgane kot moderni človek, pa so bili njegovi povsem drugačne oblike. Znanstveniki predvidevajo, da je prav oblika možganov vplivala na razporeditev in delovanje funkcij v različnih možganskih režnjih.

Španski naravoslovni muzej je objavil izsledke zanimive raziskave, ki sta jo izvedla Markus Bastir in Antonio Rosas, ter je bila objavljena v znanstveni reviji Nature Communications. S pomočjo visoko razvite medicinske tehnologije, ki omogoča prikaz v 3D tehniki, sta odkrila, da so možganski režnji sodobnega človeka, ki so odgovorni za uporabo jezika, skladiščenje spomina in socialne funkcije, precej večji od enakih režnjev pri neandertalcih. Denimo režnji, ki so odgovorni za zaznavo vonja, so pri modernem človeku za 12 odstotkov večji kot pri neandertalcu.

Vonj je eden najstarejših čutov

Omenjena spoznanja lahko prispevajo k nadaljnjemu raziskovanju človeškega voha, ki je eden najstarejših čutov pri vretenčarjih. Zanimivo je, da voh deluje vsak trenutek našega življenja, nikoli ni izklopljen, npr. z razliko od vida, posledično pa so z vonjem povezani številni spomini na pomembne dogodke iz preteklosti.

Pri ljudeh vohalni reženj, ki omogoča razlikovanje med najrazličnejšimi vonjavami, namreč sovpada s spominskim skladiščenjem in čustvi, zato nam različne vonjave lahko prikličejo določene spomine in občutke.

Vonjanje prepleteno z drugimi funkcijami

Raziskovalci iz Inštituta za evolucijsko antropologijo Maxa Plancka v Leipzigu so pred kratkim dokazali razlike med možgani neandertalcev in modernih ljudi, homo sapiensev, ki so nastale v ključni fazi kognitivnega razvoja. Phillip Gunz pojasnjuje, da so se možgani neandertalcev v prvi stopnji razvoja oblikovali povsem drugače kot pri nas.

Neandertalci so imeli večji nos in lobanjo kot sodobni človek, pri katerem pa se je razvil večji reženj za vonj, ki pa vpliva tudi na procesiranje čustev, kot so strah, užitek in privlačnost, motivacijo, ter na spomin.

Znanstveniki nevrologi so zato skovali besedno zvezo 'višje vohalne funkcije', s katero opisujejo tiste možganske funkcije, ki jih sestavljajo tako kognicija (spomin, intuicija, percepcija in sodba) kot tudi vonj.



Ocena 5.00 (2 gl.)
Vaša ocena: 

Zadnja sporočila v forumu

kmgslo 13. avg 2018 Zdaj če se gre za to, da lahko sam določiš kdaj ti pride, obstaja ena prav posebna snov. Imenuje se Dapoksetin, po...
Kontrola orgazma
Godbenik 18. nov 2017 Pozdrav! Sem poročen moški, star 40let. Po tej poti iščem podobno misleco žensko, za izpolnitev fantazij. Diskretno...
Žensko za obisk swinger kluba
Topgun45 16. nov 2016 http://nowyporntutaj.com/vid1249.html
Izliv pri ženskem orgazmu

Anketa

ANKETA

To spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.


Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate z uporabo piškotkov

Razumem Nočem piškotkov

O piškotkih >>




Žal nam je, da nas zapuščate


Piškotki nam omogočajo, da so vsebine za vas brezplačne
Potrdite piškotke in si zagotovite neomejen dostop.

Nazaj na spletno stran