Vse, kar otrok potrebuje: Čudovita hranila v materinem mleku

4.04.2010 | JP

Materino mleko je v milijonih let razvoja človeka in drugih živalskih vrst postalo popolna naravna prehrana za sesalske mladičke. Preberite vse o čudovitih hranilih v materinem mleku!

Materino mleko je najboljša naravna prehrana, ki je odlično prilagojena hitro rastočemu organizmu otroka v prvih šestih mesecih. (© PhotoXpress)

Materino mleko je posebna tekočina, ki vsebuje vse življenjsko pomembne prehranske sestavine za novorojenčke in dojenčke. Številne znanstvene študije so potrdile, da je materino mleko v prvih šestih mesecih življenja najboljša naravna prehrana, ki je odlično prilagojena hitro rastočemu organizmu otroka. Po šestih mesecih je zaradi pravilnega vnosa predvsem elementov v sledovih treba ob

dojenju uvesti ustrezno dopolnilno prehrano, dojenje pa se lahko nadaljuje do drugega leta starosti otroka.

Ženska dojka je paren organ oziroma žleza z zunanjim izločanjem, ki jo sestavljajo žlezni mehurčki (alveoli) in sistem izvodil, ki se vraščajo med podporno vezivo in maščobno tkivo. Žlezni mehurčki so sestavljeni iz žleznih celic, kjer med laktacijo nastaja mleko. V zreli dojki se iz grozdov mešičkov (lobuli) vijejo izvodila proti bradavici, kjer se jih združi od deset do petnajst. Izvodila na izhodu iz mešičkov obdajajo mioepiteliske celice, ki se pod vplivom hormonov (oksitocin) krčijo in pomagajo iztiskati mleko proti bradavici. Žleza je prepredena z gosto žilno mrežo in predvsem v območju bradavic tudi bogato oživčena.

Več o dojenju preberite v največji enciklopediji spolnosti in zdravja!

Na sestavo mleka vpliva prehrana

Žensko mleko je zelo kompleksna tekočina, saj ga tvori mešanica tisočih sestavin. Strokovni viri na seznam uvrščajo vodne raztopine različnih topljencev (87 %), koloidne disperzije kazeinskih molekul (0,3 %), emulzije maščobnih mehurčkov oziroma globulov (4 %) in žive celice. Sestava ženskega mleka se v času dojenja spreminja in je različna pri različnih materah, nanjo pa vpliva predvsem prehrana matere. Spremembe nastajajo pri koncentracijah energetskih sestavin mleka (maščobe, ogljikovi hidrati, beljakovine) in v sestavi mikrohranil (vitamini, minerali).

Maščobe

Maščobe imajo v materinem mleku relativno najmanj stabilne koncentracije. Vsebnost maščob, ki so zelo pomemben vir energije za hitro rastoči organizem otroka, je dokaj odvisna od materine prehrane, a ob premajhnem prehranskem vnosu maščob se pri doječi materi lahko vzpostavi notranje nastajanje maščob. Maščobne kisline so pomembne za pokritje energetskih potreb in razvoj očesnega ozadja ter možganskega tkiva. V materinem mleku najdemo tudi različne encime (amilaze in lipaze) ter rastne dejavnike in hormone (prolaktin, eritropoietin, melatonin in leptin).

Beljakovine

Beljakovinska koncentracija je visoka predvsem v prvih dneh po rojstvu, nato pa upade skoraj za polovico. Iz beljakovin nastajajo za otroke bistvene aminske kisline, ki so gradniki za hitro rastoča tkiva. Veliko beljakovinskih molekul sodeluje v obrambi pred mikrobi, kot nosilne molekule za vitamine in hormone. Med prebavo mlečnih kazeinskih molekul nastajajo kazomorfini, ki imajo podobne lastnosti in učinek kot opiati, zato na dojene otroke vplivajo pomirjevalno in sodelujejo pri spreminjanju imunskega odziva organizma.

Ogljikovi hidrati

Ogljikovi hidrati, med katerimi je daleč največ mlečnega sladkorja (laktoza), so po količini v materinem mleku na drugem mestu, takoj za vodo. V zrelem ženskem mleku znaša povprečna koncentracija laktoze 68 g/L. Ta koncentracija je v mleku zelo stalna in pomeni za dojene otroke vir energije in tudi gradnike za dele možganskega tkiva, ostali preprostejši sladkorji (oligosaharidi) pa sodelujejo v obrambi pred okužbami.

Vitamini

Vitamini v materinem mleku so odvisni od vnosa in stanja vitaminov v organizmu doječe matere, kar velja predvsem za v vodi topne vitamine B,C in folno kislino. Znani so primeri hude prizadetosti dojenih otrok zaradi pomanjkanja vitamina B12 pri materah, ki so bile dalj časa na strogi veganski dieti. Od vnosa vitamina s hrano so precej odvisne tudi koncentracije vitamina A v ženskem mleku, ki se s trajanjem dojenja postopoma zmanjšuje. Vitamina D je ženskem mleku malo, vendar so mnenja o zadostnosti tega vitamina za normalno nastajanje kosti pri izključno dojenih otrocih deljena. Posebno kritično lahko postane pomanjkanje vitamina D, kadar so doječe matere stroge vegetarijanke, se malo sončijo ali živijo v krajih na visokem severu ali jugu. Otroci se rodijo z nizkimi koncentracijami vitamina K, ki je potreben za normalno strjevanje krvi. Materina prehrana zelo malo vpliva na vsebnost vitamina K v ženskem mleku, zato ga vsi novorojenčki preventivno prejmejo že v porodnišnicah.

Minerali

Vsebnost mineralov v ženskem mleku na splošno ni odvisna od vnosa s prehrano doječih mater. Koncentracije kalcija, fosforja in magnezija v ženskem mleku ne sovpadajo s koncentracijami v materini krvi. Pri elementih v sledovih, kot so baker, cink in železo, ki imajo najvišje koncentracije v materinem mleku v prvem mesecu dojenja, je po šestih mesecih nujno uvesti dopolnilno prehrano, da zagotovimo normalno rast in razvoj otroka.