|
|
| Avtor |
Sporočilo |
|
Datum objave: 6. mar 2010 03:30
|
|
Loewe
Datum prijave: 11.06.2008
Sporočil: 233
|
Kanta:
Do sedaj sem tukaj prebral nekaj dobrih misli in komentarjev (metulj9, LaraS, krtacka), na drugi strani pa nekaj taksnjih »modrosti« zivljenja (val105), da me nebi cudilo, ce bi ti sedaj prisla do zakljucka, da je imeti otroka res huda kazen, se posebej za zensko …
Nerad se vtikam v mnenja drugih ljudi, se posebej, ce se le ta razlikujejo od mojega in me ne »ogrozajo.« Ker vsekakor spostujem raznolikost in vsestranskost posameznikov. Vendar mi je postalo »slabo« ob branju izjave, da moras biti s partnerjem skupaj vsaj 5 let, da lahko zacnes razmisljati o otroku (a se dobi takrat garancija????) se huje pa je, da si nekdo omisli psa zato, da preiskusi, ce je s partnerjem sposoben preziveti in imeti otroka … halooooo!!!!! In s tem nekdo pokaze svojo zrelost????? Vso spostovanje do zivali, samo ne moras primerjati psa z vzgojo otroka, to je priblizni tako kot, ce bi s kurjim jajcem poskusal ugotoviti kaksen je okus piscancjega mesa. Seveda lahko po tem ko pojes jajce reces, da je okus piscancjega mesa dober, ves pa vseeno ne, dokler le tega ne poskusis.
Ljubi ljudje kaj res niste vec sposobni poznati sebe niti toliko, da bi znali zaznati, kdaj je prisel cas za otroka?!?!?!?!?
Tudi to, da najprej zakljuci solanje in se potem odloci za otroka ni noben argument, nikoli res nikoli ne bos imala vec casa za otroka, kot ravno v casu solanja ali studija. Imeti otroka je res odgovornost vendar s prevzemom taksnje odgovornosti lahko samo pridobis. Ne vem zakaj se tukaj govori o odrekanju, najvec v zivljenju se naucis ravno od otroka. Noben trenutek z otrokom ni izgubljen trenutek. Ni vedno lahko, vendar je pogled »nazaj« neprecenljiv. In s tem so vsa ostala dejanja in pocetja odrekanje neprecenljivemu.
In to kar se naucis od otroka v casu njegovega odrascanja je nekaj, kar ti za vedno spremeni zivljenje in to zelo pozitivno zato je zelo pomembno, da imas za otroka cas, tega pa ima clovek v mladosti vec kot kasneje.
Poznam kar nekaj mladih parov, ki jim je uspelo, seveda ne vsem, tako je pa tudi nemalo parov, ki so bili nad 30 ali vsaj blizu, ko so »zacutili« da so »zreli« in jim ali ni uspelo zanositi ali pa so se ravno tako razsli zaradi svoje nezrele »zrelosti« kljub poroki in dobri sluzbi … in so pri tem ugotovili, da ce bi to naredili pet ali mogoce celo deset let prej lahko bilo vse drugace …
Leta, izobrazba, »dobra sluzba« in podobne zadeve ne povedo veliko o posameznikovi zrelosti …
Ne glede na vse bolj ali manj »pametne« komentarje in misli si dovolj zrela, da se bos znala ob pravem casu pravilno odlociti.
Ce je zelja, te kljice in ce te kljice, daj moznost …
Pa lepo bodi, tudi vsi ostali  )
|
|
Datum objave: 6. mar 2010 09:02
|
|
metulj9
Datum prijave: 27.08.2008
Sporočil: 452
|
Loewe,long time no see!
Kanta,samo ti in tvoj partner bosta vzgajala svojega otroka.Samo vidva bosta odgovorna zanj in dolžna skrbeti za izpolnitev njegovih čustvenih in fizičnih potreb.
Če te tako mika,da bi zanosila,mislim,da je prav,da poslušaš svoj notranji glas in mu slediš.Očitno je pravi čas za dojenčka!
Ne glede na vse ostalo,četudi se šolaš,nimata svojega stanovanja,...
Četudi boš(nikoli ne veš) ostala nekoč sama z otrokom,ti lahko iz lastnih izkušenj povem,da se z voljo in dobro mero optimizma vse uredi!
Nikoli mi ni bilo žal,da sem tako zgodaj imela otroka.Nikoli se nisem smilila sama sebi in bila zaradi tega žalostna.Zaradi otroka sem morala biti pogumna in z optimizmom zreti v prihodnost!
Zdaj,ko otrok odrašča in prihaja v najstniška leta,s ponosom gledam nanj,ker vidim lepo vzgojenega in prijaznega otroka.Kljub temu,da sem ga sama vzgojila!
Zaradi nosečnosti sem opustila študij in se povsem posvetila otroku.Študija nisem dokončala.Se mi je pa zdaj,po tolikih letih ponudila priložnost,da se izšolam za tisti poklic,za katerega sem že od malega sanjala,da bom postala!Zdaj se z otrokom skupaj učiva,hehe!
Kanta,ne glede na razmere v katerih živiš,ne glede na vse...če ti čutiš,da je pravi čas za dojenčka,pojdi za svojimi željami!
Človeški duh se hrani z učenjem in razmišljanjem.
|
|
Datum objave: 6. mar 2010 10:02
|
|
val105
Datum prijave: 02.03.2010
Sporočil: 28
|
Loewe >
Nerad se vtikam v mnenja drugih ljudi, se posebej, ce se le ta razlikujejo od mojega in me ne »ogrozajo.« Ker vsekakor spostujem raznolikost in vsestranskost posameznikov. Vendar mi je postalo »slabo« ob branju izjave, da moras biti s partnerjem skupaj vsaj 5 let, da lahko zacnes razmisljati o otroku (a se dobi takrat garancija????) se huje pa je, da si nekdo omisli psa zato, da preiskusi, ce je s partnerjem sposoben preziveti in imeti otroka … halooooo!!!!! In s tem nekdo pokaze svojo zrelost????? Vso spostovanje do zivali, samo ne moras primerjati psa z vzgojo otroka, to je priblizni tako kot, ce bi s kurjim jajcem poskusal ugotoviti kaksen je okus piscancjega mesa. Seveda lahko po tem ko pojes jajce reces, da je okus piscancjega mesa dober, ves pa vseeno ne, dokler le tega ne poskusis.
Ljubi ljudje kaj res niste vec sposobni poznati sebe niti toliko, da bi znali zaznati, kdaj je prisel cas za otroka?!?!?!?!?
Me prav zanima koliko izkušenj imaš pa ti z otroci, glede na to da si tako pameten!
Nikoli nisem rekel da je garancija po 5 letih, vseeno pa po tem cajtu že nekako vidiš ali si za skupi al ne! Ker prve 2 ali 3 leta je v partnerstvu vse super, po tem času pa pridejo tudi že raznolikosti med obema in takrat se je že potrebno tuki kaj prilagodit, še posebno takrat ko začneš skupi živet.
In glede pasa pa sam toliko: če boš znal za njega poskrbet (zjutraj vstat ob 7 in ne ob 11 (kot večina mladih brez obveznosti to počne)zato, ker ga je potrebno peljat na potrebo in to ponovit vsaj še enkrat popodne ter mu dajati vsak dan jest..., boš že videl ali si sposoben za otroka ali ne), sam v tem smislu sem podal primer s psom.
To primerjat z nekim jajcem in piščancem je prav mimo!
Je že res, se popolnoma strinjam s tem da je lažje rodit otroka pri 20 kot pri 30, vseeno je pa to odraz naše prelepe Slovenije, ki kot razumem tuki v večini primerov razmišlja: "No sej to pa res ni nič takega če ostaneš sam z otrokom."
Seveda ni, sej bom dobival/la višjo socialno podporo, če imam nezakonskega otroka! Bravo Slovenija in njeni zakoni!
Ljudje, pa sej ta denar je tudi moj! Jaz sem poročen in mi ne pripada nikakršna socialna pomoč. Če hočem vzgojit svojga otroka, moram jaz za to delat in nihče drug!
No in še en primer iz ženine službe: Dela z njo ena 40 letna bosanka, ki ima 18 letno hčerko. Hčerka se počasi odseljuje od doma. In ker je sedaj na njeni firmi "ultima moda", da so vse poprek noseče, bi tudi ona sedaj želela otroka, da kako "v starih letih ne bo sama". Vsevprek je iskala sorodne tipe, take ki bi jo bili pripravljeni zaplodit! To je haloooooo! In to je obnašanje ene 40 letnice s pametjo 20 letnice! In potem bo živela na račun države - še enkrat super Slovenija! Tako te rabimo!
Zato še vedno mislim, da otrok ni sam to, da se reče danes ga bova nardila in bo kar bo!
|
|
Datum objave: 6. mar 2010 20:26
|
|
Gtocka
Datum prijave: 16.06.2007
Sporočil: 9
|
Še odgovor neke zrele ženske, ki je rodila pri 20-ih.
Večini se zdi smešno, da si pri dvajsetih želiš otroka, ko se vsi drugi ozirajo za fakultetami in dobrimi službami. Ampak midva sva si ga! In to močno! Samo z maturo. Pravzaprav tedaj sploh nisem vedela, kaj bi študirala, pa otrok ni bil beg od tega. Takrat se je dalo dobro preživeti tudi kot gimnazijski maturant.
S partnerjem sva bila dve leti skupaj in kar na enkrat je prišel trenutek, ko sva si zaželela nekaj skupnega, za kogar bi skrbela, kar bi naju še bolj povezalo. Ni uspelo takoj, kar nekaj mesecev je minilo, hkrati pa sva uredila tudi vse formalnosti s poroko in si ustvarila prijetno gnezdece. Ni bilo vse tako "perfect" kot danes: ena mama nama je posodila posteljo, druga mizo, vse svoje premoženje sva vložila v stene, prodala celo avto, da sva kupila hladilnik  Tako se je pač tedaj začelo živeti.
In povila sva čudovito deklico, ki je danes skoraj tridesetletna dama, s karizmatično osebnostjo, ki dobro ve kaj hoče in kako do cilja priti z lastim trudom.
Sama pa sem ponovno samo ženska z velikim Ž, ki je v teh letih ob otroku dosegla skoraj vse "zamujene" cilje, s fakulteto in ustrezno službo, zdaj pa živim svoje življenje v polni meri!!!
Moje mnenje je, da so nekateri pari zreli za otroka tudi pri dvajsetih, če imajo urejeno eksistenco. A to ni novo stanovanje in najboljši avto, ampak služba, ki zagotavlja neko povprečno življenje.
Sem kdaj obžalovala, bila za kaj prikrajšana, sem kdaj štela zamujene priložnosti? NIKOLI! Ob otroku smo se razvijali, rasli, rahločutno iskali prave poti sožitja in lepih družinskih trenutkov. Krasen občutek je zavedanje, da si nekomu podaril življenje in ga ta zdaj živi s polno žlico, da se zna spopadati s porazi in si zastavljati cilje, ki žanjejo zmage.
Še ena misel. Nekje sem zasledila nekaj o psu. Upam si trditi, da bo tisti, ki je z odgovornostjo skrbel za psa, imel zagotovo mnogo boljše izhodišče, da bo dober in uspešen starš. Živali te naučijo resničnega življenja in ne z družbenemi normami popačene socialne skupnosti. Žival te nauči brezpogojno ljubiti in hkrati postavjati meje. Naučijo te, da se znajdeš v kolčljivih situacijah v smislu konfliktov ali bolezni in se otreseš strahov, zato se kasneje ne ukvarjaš več z brezveznimi frustracijami, ki jih zdaj opažam pri mladih starših.
Žal opažam, da današnjo mladino zaznamuje predvsem egocentrizem. In bolj ko se oddaljujejo od let primernih za otroke, bolj postajajo frustrirani v tej smeri.
Vsakemu paru, ki si v harmoniji želita otroka, želim, da ga imata in to v tistem trenutku, ko je želja močna. Otrok ni nikakršna ovira pri doseganju ciljev ali uresničevanju ambicij. Morda le majhen zamik. Zagotovo ob otroku dozoriš prej in si tudi prej osmisliš, predvsem pa racionaliziraš življenje.
Imejte otroke, ko to to željo čutite!!! Res je: vse se porihta tako kot se more. Pogoj pa je ljubeče partnerstvo, ki preraste začetno zaljubljenost in ko se partnerja sprejemata tudi z napakami.
|
|
Datum objave: 6. mar 2010 21:28
|
|
Loewe
Datum prijave: 11.06.2008
Sporočil: 233
|
metulj9 >
Loewe,long time no see!
Ja čas beži … )
Kako si????
Val 105 iz do sedaj napisanega, je nekako razbrati, da imaš še precej majhnega otroka in da so s tem tvoje izkušnje z lastnim otrokom še precej omejene in je tvoj glavni pokazatelj sposobnosti imeti otroka zgodnje vstajanje, ki si ga dokazal s tem, da si ob 7-ih zjutraj peljal psa na sprehod. Do sedaj si menda, upam, že ugotovil, da otroci ne vstajajo vedno ob sedmih, da se njihov ritem spreminja in da zahtevajo nekaj več kot, da ga pelješ zjutraj na sprehod ga malo »skrtačiš« in mu nastaviš posodico s hrano. Ali pa si do sedaj to vse prespal, ker si prepričan, da se življenje z otrokom začne ob 7:00 in si šele takrat vstal.
Jaz trenutno vstajam en teden ob 5-ih drugi teden pa sem ob 12-ih se vedno v postelji, pa mi ni ne eno in ne drugo težko in prepričan sem, da to večini zemljanov ni težko, čeprav gre za veliko manj pomembno zadevo kot je otrok. In zagotovo tudi Kanta ne bo imela težav z vstajanjem zaradi dojenčka.
S tem hočem povedati samo to, da je vzgoja otroka in spremljanje njegovega življenja veliko več kot samo zgodnje vstajanje. In to veliko več se ne da naučiti in ne pripraviti prej preden ne stojiš na tisti točki, ki to vedenje in znanje zahteva. Vzgoja otroka ni racionalno razmišljanje temveč je spretna vožnja po zelo ozki cesti z veliko občutka in posluha. Z odraščanjem, otrok počasi prevzema krmilo na tej vožnji in naloga starša je, da ga pri tem spremlja in opozarja nikakor pa ne vsiljuje svojega mnenja. Najtežja naloga pri vsem tem je videti in spoznati, kdaj naj krmili otrok in kdaj ne, ker če dobi krmilo v roke prehitro lahko zgrmi v prepad, če ga dobi prepozno, pa ne bo imel več sposobnosti in možnosti, da razvije občutek za spretno, varno in posluha polno vožnjo skozi življenje in to ti metulj9 lahko zagotovo potrdi.
Kar se pa tiče socialne podpore države enostarševskih družin je v nekaterih zahodnih evropskih državah urejena veliko bolje kot pri nas in me prav nič ne moti, če mlada ali »stara« mamica zaradi tega ker je, iz kakršnihkoli razlogov, ostala sama dobi socialno podporo, saj to se menda imenuje socialna varnost. Moja družina je podarila vse igrače, ki so bile se uporabne (kupili smo tudi nekaj novih) v takšne namene. Tu in tam podarimo pa tudi denar ali kakšnje druge stvari. Ni vedno tako, da so si ljudje »sami krivi«, da nimajo dohodkov, je velikokrat kriva tudi politika posameznikov, podjetij ali celo države.
val105 >
Me prav zanima koliko izkušenj imaš pa ti z otroci, glede na to da si tako pameten!
Če te res tako zanima, z ženo (sem poročen ja) imava otroka, ki je v »srednjih« najstniških letih in dobila sva ga tako kot metulj9 v rosnih letih. Vzgajala sva ga sama (pravzaprav se vedno) ob tem sva tudi oba študirala in doštudirala …
|
|
Datum objave: 6. mar 2010 21:49
|
|
Loewe
Datum prijave: 11.06.2008
Sporočil: 233
|
Gtocka,
zelo dober post, nekatere stvari me spominjajo na naju z mojo drago ...
|
|
Datum objave: 7. mar 2010 00:33
|
|
RedMuse
Datum prijave: 22.05.2008
Sporočil: 1260
|
Jaz spadam sicer med povprečne mamice, kar se tiče časa nosečnosti (27-28 let stara pri prvem otroku), vendar trdim, da je boljše pri 20 ih kot pri 35.
Metulj9 in Loewe, glede na to, da enega kot drugega malo boljše poznam kot drugi forumaši in tudi del vajine zgodbe - lahko sta ponosna nase in na otroka.
|
|
Datum objave: 7. mar 2010 00:41
|
|
RedMuse
Datum prijave: 22.05.2008
Sporočil: 1260
|
Loewe >
Imeti otroka je res odgovornost vendar s prevzemom taksnje odgovornosti lahko samo pridobis. Ne vem zakaj se tukaj govori o odrekanju, najvec v zivljenju se naucis ravno od otroka. Noben trenutek z otrokom ni izgubljen trenutek. Ni vedno lahko, vendar je pogled »nazaj« neprecenljiv. In s tem so vsa ostala dejanja in pocetja odrekanje neprecenljivemu.
Zelo dobro napisano.
Otrok je največja, najlepša in najboljša izkušnja v življenju!!
Vse kar daš, dobiš nazaj.
In v enem letu z otrokom dobiš več izkušenj, kot si jih prej v dvajsetih.
Z njima sem tako zelo zelo bogata!
|
|
Datum objave: 7. mar 2010 03:49
|
|
Župnik
Datum prijave: 11.08.2008
Sporočil: 435
|
kanta >
Pa pustmo vse okoliščine, ...
Otroka se (razen v ekstremnih primerih) ima 'ne glede na okoliščine', pomembna in odločilna je tvoja želja. Trenutne okoliščine so bolj kot ne slika preteklosti in ne vsebujejo nobenih garancij za prihodnost, ne v dobrem, ne v slabem, jutri je lahko - in tudi bo - že marsikaj drugače.
Čisto nič takšnega ni, za kar bi lahko bila prikrajšana zaradi otroka, ravno obratno, otrok ti ponudi nešteto možnosti, ki jih sicer ne bi imela. Otrok je igrača, ena redkih, ki se je ne moreš naveličati. Zato je fino, če jih imaš več.
kanta >
... zanima me sam, če se vam zdi prehitro imet otroka pri 20-ih?
Prehitro pri 20-tih? Ne, sploh ne. Čim prej, tem bolje. Upam, da si že noseča.
|
|
Datum objave: 7. mar 2010 09:21
|
|
kos
Datum prijave: 12.12.2009
Sporočil: 257
|
To se pa v celoti strinjam!
|
Obdelujem...
