|
|
| Avtor |
Sporočilo |
|
Datum objave: 12. maj 2010 21:10
|
|
val105
Datum prijave: 02.03.2010
Sporočil: 28
|
Ja sorry in zdaj praviš, da te pa mož vara. Očitno le ni vse ok. Očitno se je on vsega skupi že naveličal.
|
|
Datum objave: 12. maj 2010 22:43
|
|
dolenjka
Datum prijave: 08.04.2010
Sporočil: 14
|
res je, očitno se je on mene naveličal...odnosa do otrok pa ni spremenil...ampak kar se otrok tiče, mi res ni bilo in mi tudi ne bo nikoli žal, da sem jih imela tako mlada...da jih imam z njim...ker kot oče se je kar dobro odrezal in skupaj sva lepo skbela za njih...vsaj jaz mislim tako...preteklosti pa itak ne moreš spreminjati
|
|
Datum objave: 13. maj 2010 02:02
|
|
ZajčicaX
Datum prijave: 22.04.2010
Sporočil: 76
|
Pozdrav!
Najboljša prijateljica je imela otroka točno pri 20-ih. Sedaj je njena punčka stara dobro leto. Seveda je mala pravi cuker ko jo grem pogledat, ampak ko vidim, da je kolegica vsa izmozgana, ker včasih vsako noč bedi zraven nje, čez dan pa se je treba z tamalo ukvarjat, mi je kr hudo. Z fantom sta šla narazen ko je bila punčka stara 3 mesece, skupaj pa sta bila dobra 3 leta.
Mislim, da je otrok eden največjih korakov v življenju in nekako po "statistiki" se mi zdi, da je primerni čas zanj ko končaš predvideno šolanje, poskrbiš ( ne takrat ko si že noseča!)ali poskrbita za urejen skupni domek in finančno stabilnost. Tudi podpora staršev igra precejšnjo vlogo, saj ima kolegica neprestane težave, saj ji starši non-stop ukazujejo kako in kaj naj z otrokom. Z očetom otroka imata dogovorjeno ob katerih dnevih je pri njem itd.. V vse te dogovore pa se na silo vmešavajo njegovi, pa tudi njeni starši. In to je potem velik problem! Njena mama in oče hočeta z tamlo iti celo z sama na morje! Torej mala bo stara leto in pol, z babico in dedkom gre sama na morje, ne more pa iti niti eno noč prespati k atiju! To so težave, ki so psihično res uničujoče. Ona, kot mati svoje male punčke mora biti odgovorna. A kako naj ravna ko ji starši hodijo po glavi.
Seveda pa ob zgodnjem porodu odpade marsikatera kavica, izlet, druženja z prijatelji, sobotni žuri itd.
Sama sem si močno želela otroka že pri 18ih, vendar sem se zavedala odgovornosti in sem se odločila s tem počakati. Sedaj, nekaj let kasneje, pa gledam to kolegico in sem srečna, da sem takrat imela toliko pameti in še nimam otrok. Tudi partnerja bom lažje našla kot ona, recimo.
Moj plan: Najt partnerja, dokončat faks, najt službo, po kakih 2h, 3h letih dela, pa ureditev stanovanja, nato pa mala bebica. Seveda življenje ne poteka vedno po planu, samo neke okvirne plane in cilje je pa fajn met.
Enkat je bila na TV, v oprah show-u ena super tema. 15-letnice ki si želijo zanositi. En teden so bile vsako minuto pod kamerami, dali so jim dojenčke pupe, in skrbeti so morale zanje. Po enem tednu so izčrpane, sitne in nenaspane korenito spremenile mnenje, in povedale, da bodo z nosečnostjo raje počakale.
Včasih pa pride tudi do "Ups, se zgodi". Preventiva je seveda ustrezna zaščita, kurativa pa odvisna od vsake posameznice.
Pa srečno vsem mladenkam in mladenkam po srcu!
|
|
Datum objave: 13. maj 2010 02:35
|
|
ZajčicaX
Datum prijave: 22.04.2010
Sporočil: 76
|
Red Muse in mickena, tudi jaz delam v vrtcu in res, otroci so naše največje bogastvo. Že sama igra z otrokom nas osebnostno zelo bogati, največji čar pa ima vzajemnost- jaz zate ti zame.
Otroci me delajo preprosto srečnejšo. Sedaj otroci od drugih, čez par let pa upam da tudi moji 
|
|
Datum objave: 13. maj 2010 10:57
|
|
val105
Datum prijave: 02.03.2010
Sporočil: 28
|
Bravo ZajčicaX, vse čestetitke ob takem razmišljanju. Čestitke
|
|
Datum objave: 13. maj 2010 18:03
|
|
Lilly89
Datum prijave: 09.12.2008
Sporočil: 60
|
Mene je mama imela, ko je bila stara 21 let in je še hodila na faks, ki ga je ob roku in prej kot večina njenih sošolcev tudi uspešno opravila, ob tem je hodila tudi v službo. Tudi ata je bil še študent, pa smo vseeno zvozili. Malo bolj skromno, vendar je šlo. Je pa res, da sem imela zlata babico in dedka, ki sta me pazila, ko je staršema zmanjkalo časa. Vse se da, treba je le imeti podporo staršev oz. nekoga, ki mu zaupaš, da ti pogleda na 'leglo' ko ti ne moreš.
Sama sem zdaj v maminih letih ko je imela mene. Otroci sicer niso v prvem planu, ker je zaenkrat veliko bolj udobno brez njih, sploh ker moj in fantov študij že itak pušča bolj malo prostega časa (tudi več kot 10 ur učenja 1-2 meseca pred izpiti in malo manj čez leto). Vendar če bi se slučajno zgodilo, da bi kaka štručka začela rasti v mojem trebuhu, ne bi delala panike, nekako bi že zmogla. Edino, kar me skrbi je to, da ne bi imela dovolj časa za dojenčka in bi šlo vse prehitro mimo. Ker če hočeš, da imaš v teh časih dobro vzgojene otroke, si moraš vzet za njih čas- ne pa da jih pustiš v vrtcu/šoli do 4h,5h,ko pa pridejo domov, jih posadiš za računalnik, da imaš malo miru. Sama bom sicer, ko pridem do službe, verjetno pustila kariero malo ob strani in izkoristila polovični delovni čas, če se bo le dalo, saj se mi za službo ne bo treba bati, ker je dosti delovnih mest za moje področje, vendar vem, da pri večini mamic ni tako, ko malo pogledam naokrog. Kar je žalostno. Ker naša država, ki je na eni strani tako odprta do porodniških dopustov in sploh glede trajanja le-teh, po drugi strani tako zapostavlja in diskriminira ženske, ki se vrnejo s porodniške, firme premeščajo zaposlene na nižja delovna mesta, ko se vrnejo s porodniškega, ker je njihovo mesto med tem zasedel nekdo drug. Halo? Torej je ženska z otroki pokvarjena, manj vredna? In kje si potem drzne sanjati o polovičnem delovnem času, ki ji pripada, ko pa ji delodajalec grozi z odpustom? In tu spet ne gre brez babic/dedkov... Ki poskrbijo za 'ta male' ko so starši v službi, vendar bo žal dedkov/babic zmanjkalo, ker bodo počasi vsi morali delati do smrti, ker do penzije tako ne bodo prišli...
Tako da, oboje ima prednosti in slabost- imeti otroke med študijem/šolanjem in tudi v teh ne preveč rožnatih časih se oboje da, le veliko volje je treba in malo iznajdljivosti, pa se da vsako štručko z veseljem sprejeti v družino)
P.S.- Če to bere kateri izmed zgoraj omenjenih delodajalcev- SRAM VAS BODI!!!!!
|
|
Datum objave: 13. maj 2010 23:56
|
|
RedMuse
Datum prijave: 22.05.2008
Sporočil: 1260
|
ZajčicaX >
Moj plan: Najt partnerja, dokončat faks, najt službo, po kakih 2h, 3h letih dela, pa ureditev stanovanja, nato pa mala bebica. Seveda življenje ne poteka vedno po planu, samo neke okvirne plane in cilje je pa fajn met.
po tem planu boš za bejbico že korakala proti 40im....
vedno se najde rešitev....veš koliko ovir boš imela na tej poti do cilja bejbice....saj razumem - okvirni cilji.
...po tem zgoraj napisanem še jaz vedno ne bi mogla imet bejbice.
če imaš vse to, potem pa enostavno ni ČASA za bejbico oz. otroka (sem prebrala da delaš v vrtcu? vrtec je po mojem mnenju idealno delovno mesto, da imaš še kolko tolko časa za otroka, druga "dobra" dela, pa zahtevajo PREVEČ človeka....da ne govorim o firmi...biti svoj šef (uspešen) in imet malega otroka pa sploh ne gre....vem.)
sicer upam, da se ti plani uresničijo, realnost je pa ponavadi precej kruta.
pa saj če delaš v vrtcu....potem veš in vidiš tiste žalostne obraze, ki še ob petih slonijo na ograji in čakajo svoje starše....
"dobre službe" (s tem mislim dobro plačana dela) pa so namenjena karieristkam in ne mamicam...žal.
idealnega časa itak da ni - ali pa se srečaš z neplodnostjo, neustreznim partnerjem,....ah, ok razmišljajmo pozitivno, želim vam vsem da se zastavljeni cilji izpolnijo!
sem pa imela precej negativnih izkušen z delodajalci - od tega "če si noseča, potem pogodbe ne bomo podpisali", "imejte najprej še enga otroka, pol pa iščite delo", "to delo zahteva izpopolnjevanje v tujini, celega človeka in več kot 8-urni delovnik", "kaj pa ko bo otrok bolan? kako naivno razmišljate, da bo vaš mož tudi vzel bolniško!in potem sem se odločila, da v drugo pa določenim osebam mojo 2 nosečnost zamolčim in sem še na porodni postelji med popadki se oglasila na telefon se dogovarjala glede dela, ker niso vedeli da sem noseča kaj šele da že rojevam. No way - otrok ali kariera. Oboje definitivno ne gre.
|
|
Datum objave: 14. maj 2010 01:52
|
|
ZajčicaX
Datum prijave: 22.04.2010
Sporočil: 76
|
Ja, res se plani znajo hitro izjalovit, sploh pri meni, saj sem navajena da imam nešteto obveznosti in hobijev. S tem pa pride včasih tudi do večjih sprememb. Sem ambiciozna in želim v življenju nekaj doseči. V tem primeru se res zna zgoditi, da se za otroka ženske kasneje odločajo, vendar sama si ga želim okrog 28 leta. Približno. Če pa ne bo tako, pa tudi nič hudega. V prvi vrsti mi je najpomembnejša prava izbira partnerja. Ko bom našla slednjega, bo vse lažje planirat kot sedaj brcat v temo. Seveda pa ne želim biti nekoč osamljena 35-letnica, ali celo ločenka, brez otrok. Vendar po eni strani pa bolje to, kot pa trpeti 20 let ali še več v zvezi ki me ne osrečuje, po vrhu vsega pa bi trpeli še otroci (mislim zaradi nerazumevanja). Je pa res, da ga ni zanesljivega vira, ki bi povedal kaj se bo zgodilo čez 10, 20, 30 let. Tako je tudi z partnerji. Ljubezen je loterija..
Life is a gift. Take it...
|
|
Datum objave: 14. maj 2010 07:50
|
|
Sara_
Datum prijave: 14.01.2010
Sporočil: 297
|
Mene je imela mami pri 19ih in je imela zelo malo podpore od staršev. Brata pa je imela potem pri 24ih. Drugače pa je kariero začela gradit pri ene 30ih letih. V bistvu je delala dve službi, eno redno in poleg tega pa še mrežni marketing, tako da vsa bila z bratom precej sama ampak jaz nimam kakšnih velikih posledic, ker sem pač postala precej samostojna že kar zgodaj in sem vesela za to. Otroštvo sem imela čisto normalno. Mami pa še sedaj pridno dela in je precej uspešna pri tem. Šele po dveh otrocih se je začela izobraževati in delati na samorasti. Ko sem bila stara 10 let je še celo šla nazaj študirati. v glavnem, danes je precej uspešna, ima super partnerja (vmes se je še ločila od mojega očeta) in dva skoraj odrasla otroka. Sedaj, ko ima pa malo čez 40 pa lahko uživa. Drugače pa pravi da nikoli ni obžalovala da me je imela tako zgodaj. Seveda so bila potrebna odrekanja, ampak pravi da je bilo vredno.
Jaz imam sicer tudi cilj imeti otroka po faksu in ko imam stanovanje ampak če se zgodi sedaj bom tudi ful vesela, se ne bom branila. Imam zelo dobre starše, ki vem da bi mi precej pomagali.
|
|
Datum objave: 20. maj 2010 03:15
|
|
ZajčicaX
Datum prijave: 22.04.2010
Sporočil: 76
|
Kanta, kako kaj kaže tehtnica odločitve? Kam se nagiba? mislim da nas vse zanima
|
Obdelujem...
