|
|
| Avtor |
Sporočilo |
|
Datum objave: 4. sep 2009 10:39
|
|
Soncica
Datum prijave: 20.04.2008
Sporočil: 196
|
nikoli nisem razumela ljudi, ki so zaradi partnerja dali na stran svoje prijatelje. To je zame nepogrešljiv del življenja, kot hrana, voda, družina. In vse, ki sem jih poznala, ki so to naredili, so zelo nesrečna in osamljena bitja.
Zato Kapljica, nikoli, ampak res nikoli ne zanemarjaj prijateljev. Prijatelji so nekaj najlepšega, kar smo si skozi življenje priborili. Ni lepšega, kot z njimi deliti dobro in slabo. Verjemi, da tudi če s fantom ostaneta skupaj, ne bo noben lep trenutek tako lep, če tega ne boš mogla deliti tudi s prijatelji (na primer, rojstvo otroka, poroka, skrivnosti o dobrem seksu, večerje s prijatelji, ipd....), še huje pa bo, če gre kaj narobe, in ne bo več nikogar, ki bi ti stal ob strani. Nikogar ne boš imela, ki bi ti širil obzorja, spoznaval z novimi ljudmi, te nasmejal do solz, povabil na praznovanje. Takrat se boš zelo tepla po glavi. Verjemi pa tudi, da bo imel fant kmalu tega dovolj, da sta ves čas skupaj, in ko si bo zaželel svoje družbe, ti ne boš imela nikogar s komer bi delila tople poletne večere.
|
|
Datum objave: 4. sep 2009 10:43
|
|
Soncica
Datum prijave: 20.04.2008
Sporočil: 196
|
Kar pa se tiče teme: Sebe je zelo težko spremeniti, ni pa nemogoče. Če je človek odločen, je vse mogoče. Poznam velike pesimiste, ki so svoje življenje korenito preusmerili v optimistično smer. Poznam strastne kadilce, ki cigareti več bizu ne pridejo, velike playboye, ki so se na vso moč zaljubili v svojo žensko in ji ostali zvesti, čustveno povsem neinteligentne ljudi, ki so se naučili ljubiti in kazati ljubezen. Vse je mogoče! Samo vedeti je treba, kaj si želiš in za tem stremeti, spraševati, se učiti, in trdo deati na tem, ne popustiti. Nanita, če bi se rada spremenila, se boš, a še prej ugotovi, ali ne bi morda tudi on mora malo spremeniti sebe in biti toliko moški, da bi ti zna postaviti meje. Ob medležu bi tudi jaz postala tečna. Delajta skupaj na tem, ne vsak zase. Ker vzroki so najbrž vzajemni.
[Število urejanj članka: 1, zadnje urejanje 04.09.2009 ob 10:43.]
|
|
Datum objave: 9. sep 2009 13:05
|
|
Nanita
Avtor teme
Datum prijave: 03.07.2009
Sporočil: 42
|
Kar nekaj časa je minilo odkar sem nazadnje tu pisala. Je kar nekaj novih stvari.
Prva je ta, da sem se resno pogovorila s svojim in mu tudi povedala kaj me teži. Pričakovala sem, da me bo tolažil, tako kot sem napisala, da bo reku, da je večkrat kriv sam, itd. Pa ni tega naredil. Ni mi dal potuhe, ker ko sem ga vprašala kaj ga najbolj moti na meni in mojem obnašanju je povedal, da enostavno ne mara, da se za vsako razjezim, da nimam vsakič prav, da bi lahko veliko stvari povedala na lepši način. Sem bila presenečena. To mi je bil dokaz, da se je spremenil tudi na tem področju, na področju iskrenosti, da mi pove vse brez strahu, da bi jaz popizdila, ali pa da bi se bal da me bo s temi besedami prizadel. Ni me prizadel, to mi je šele dalo mislit. Od začetka sem na tem delala, sam njega sem spreminjala, sama sem pa ratala mala nadležna muha ki se vtakne vsepovsod. No to sem mu povedala, da vem, da nimam prav, da se nebi smela tako obnašati, da mi je žal in da želim da mi pomaga to spremeniti. Pogovor je bil enkraten. Dogovorila sva se, da me opozori na ta pogovor če preveč vzkipim sploh pa za brezveze, jaz pa sem dolžna priznati svojo napako, in tako vsako napako moram označiti na koledarju, ki nama bo na koncu meseca pokazal padec ali napredek. V vsakem primeru sva sklenila, da se bova vsak mesec o tem tudi večkrat pogovarjala, če bodo kakšne izboljšave ali poslabšanja. Moram reči da sem se bolj umirila, čeprav niti mesec ni minil. Bolj sem sproščena, lažje se nadzorujem, ne delam slona...torej razčistila sem pri sami sebi, vem kaj si točno želim in se trudim za to, tako kot se trudi tudi moj partner.
[Število urejanj članka: 1, zadnje urejanje 09.09.2009 ob 13:06.]
|
|
Datum objave: 11. sep 2009 10:13
|
|
Alaskan
Datum prijave: 30.04.2009
Sporočil: 48
|
Pozdravljena Nanita.
Moram priznati, da sem se našel tudi sam v tvojem postu. Na drugi strani. Po naravi sem pacifist, z malenkostmi se ne ukvarjam sem zadovoljen z življenjem nasploh in nikoli ne obžalujem svojih odločitev, ali pa napak iz preteklosti. Da se dotaknem teme, naj povem, da sem z bivšo živel 7 skupaj in da je bil po enem letu skoraj vsak dan podoben tvojemu. Zaradi malenkosti. Najhuje pa je bilo, ker mene to ni ganilo.
Primer:
Obljubil sem, da grem po službi v trgovino po neke drobnarije, ker pa sem zaradi stresnega in dolgega delovenga urnika pozabil, sem dobil skoraj en teden tretmana. Da ne omenjam, da sem komaj čakal, da pridem domov k njej.
Kot sem že omenil, sem se konfliktu izogibal, kar je še prilivalo olja na ogenj. Po petih letih sem se zavestno odločil za varanje, saj sem imel občutek ničvrednosti. Vedel sem, da moram dvigniti svojo samozavest(ego)in najlažje je bilo z izgledom, saj se za to ni bilo treba nič truditi. Sedaj vem, da odločitev ni bila najboljša, vendar je takrat bila vsaka nova ženska balzam za dušo! Podaljšal sem si tudi delovnik, ter se vpisal na kar nekaj spletnih strani, namenjenim izključno spoznavanju drugih(ona-on, Kupid). Tako sem životaril še naslednji dve leti. Ko sem vezo končno prekinil, sem se počutil, kot po tuširanju. Čist in svoboden. Želja po ženskah me je minila, internet tudi, zamenjal sem službo, doštudiral, skratka zacvetel.
Sedaj živim mirno in bogato, in zadnjih deset let je le še grenak spomin.
Bistvo moje zgodbe je, Nanita, da se lahko spremeniš, če RESNIČNO hočeš, je pa zelo malo verjetno, da se bo to zgodilo, saj je delo na sebi veliko težje, kot delo na drugemu. Mišljenje se ne spremeni čez noč, in navada je železna srajca.
Predlagam pa ti, da prenehaš razmišljati o preteklosti ter da prenehaš iskati nekega skritega pomena v vsaki izrečeni besedi. Sprejmi laž kot nek nekoristen oz. nepomemben podatek, ki ga v hipu pozabiš. Seveda pa ne mislim, da moraš v skrajnosti. Napiši si prioritete in smernice v življenju in temu sledi, ostalo pa pusti za seboj. Naj ti ne bo žal in se ne oziraj.
In če misliš, da se lahko spremeniš, potem se v to zagrizi takoj in ne spusti nikoli več. Če pa se obotavljaš ali pa samo želiš, ti lahko takoj povem, da boš izgubila vse.
Želim si, da ti bo uspelo, saj bosta tako na svetu 2 srečna človeka več(morda celo trije).
Lep pozdrav,
Alaskan
Ps: Četudi nisi pri vseh stvareh poleg in nimaš vsega pod kontrolo, se svet še vedno vrti v pravo smer.
[Število urejanj članka: 1, zadnje urejanje 11.09.2009 ob 10:15.]
|
|
Datum objave: 18. sep 2009 12:06
|
|
Soncica
Datum prijave: 20.04.2008
Sporočil: 196
|
Nanita, kako gre pa kaj vama? Je kaj bolje? Se dobro počutiš v vezi in s sabo sedaj?
|
|
Datum objave: 6. okt 2009 19:37
|
|
Nanita
Avtor teme
Datum prijave: 03.07.2009
Sporočil: 42
|
Soncica piše:
Nanita, kako gre pa kaj vama? Je kaj bolje? Se dobro počutiš v vezi in s sabo sedaj?
Pozdravljena!
Se je veliko tega spremenilo...Nič več ne popizdim za brezveze, če pa me že kaj moti se lepo vsedeva in mu povem. Imam pa tudi več časa za razmišljanje in samokontrolo, ker gre on večkrat na teren. Uglavnem se z njim samo pogovarjam in ne kričim več za brezveze. Trudim se...upam samo, da mi bo uspelo in da mi nič več ne bo zbilo moje samopodobe, ki jo kdaj pa kdaj na čas zgubim in zato spremenim odnos do ljudi, ki me imajo radi. Sem zadovoljna sama s sabo bolj kod kdajkoli prej, v vezi se dobro počutim, ker je vse bolj mirno, ni nobenih razburkanih voda, mojih tečnih dnevov, no zaenkrat mi kar dobro gre.
lp
|
Obdelujem...
