Zakaj se vagina 'sesede'(vaginalni prolaps)?
O neprijetni spremembi vagine, ki ženske ponavadi prizadene po porodu, menopavzi ali kirurški odstranitvi maternice.
Vaginalni prolaps se največkrat pojavi kot posledica poroda, menopavze ali histerektomije. (Photoxpress)
Kaj je vaginalni prolaps?
Mišice, vezi, koža in živci v ter okoli vagine tvorijo kompleksno mrežo, ki drži organe, tkivo in strukture na svojem mestu. V to mrežo vključujemo tudi stene znotraj vagine. Če katerikoli delček postane šibak, stanje lahko povzroči vaginalni prolaps oziroma zdrs vagine. V takem primeru se telesni deli kot so maternica, mehur, uretra, tanko črevo, danka ali vagina premaknejo s svojega mesta in dejansko zdrsijo navzdol, saj izgubijo svojo podporo. Brez zdravljenja ali operativnega posega lahko drsijo vedno nižje v vagino ali celo skozi njeno odprtino, kar močno vpliva tako na spolnost kot tudi na razne telesne funkcije.
Vrste vaginalnega prolapsa
Pri tako imenovani raktokeli (prolaps rektuma) gre za zdrs zadnje stene vagine. Njene posledice so vidne med delovanjem prebavil, in sicer v obliki uhajanj vetrov in tekočega blata. Citokela (prolaps mehurja) je posledica zdrsa sprednje stene vagine, vidna pa je pri ginekološkem pregledu. Pri tej se pojavi uhajanje urina ob rahlem naprezanju kot je kašelj, kihanje ali telovadba. Pri enterokeli (kila na tankem črevesju) gre za šibkost zgornjih struktur vagine. Prolaps maternice pa se pojavi kot posledica šibkosti skupine vezi, ki se nahajajo na vrhnjem delu vagine. Maternica pade navzdol in s tem pošibi tako sprednje kot tudi zadnje stene vagine.
Ženske zdrs maternice ponavadi občutijo kot bolečino v spodnjem delu trebuha, boleč občutek med vagino in rektumom, občutek teže in vlečenja navzdol. Strokovnjaki ločijo več stopenj prolapsa maternice. Prolaps celotne notranjosti vagine pa se lahko pojavi kot posledica histerektomije, torej kirurške odstranitve maternice. Ker ta nudi podporo celotni notranjosti, kar 10 odstotkov žensk po omenjenem posegu doživi tovrstni prolaps, po zaslugi katerega se stene vagine pričnejo pomikati navzdol, saj postanejo šibke. Eventualno bi se znalo zgoditi, da se vrh vagine porine naprej skozi vaginalno odprtino, kar bi lahko sledilo v obrnitev vagine navzven. Nekako tretjina žensk lahko doživi kakršnokoli obliko prolapsa v svoji življenjski dobi, najsi bo to po porodu, menopavzi ali histerektomiji. Veliko jih zdravniške pomoči ne poišče.
Simptomi vaginalnega prolapsa
Simptomi so odvisni od vrste prolapsa. Ženske prolaps opisujejo kot težo na spolovilu, kot vlečenje navzdol in kot bolečino. Simptomi, ki veljajo za vsako vrsto prolapsa pa so sledeči:
- pritisk na vagini
- boleči spolni odnosi (
disparevnija)
- izboklina na predelu vaginalne odprtine
- večja intenzivnost bolečine v ležečem stanju
- vnetje sečil
Pri nekaterih prolapsih lahko pride do oteženega praznjenja mehurja, uhajanje urina, uhajanja vetrov ali do povečane vaginalne odprtine. Pri nekaterih ženskah se kljub prolapsu simptomi sploh ne razvijejo.
Zdravljenje vaginalnega prolapsa
Ob začutenju simptomov je zdravniška pomoč vsekakor potrebna. Velikokrat je za zdravljenje potreben operativni poseg, a je način zdravljenja odvisen od vrste prolapsa, od vzroka nastanka, od napredka in od tega, ali je ženska seksualno aktivna. Nove in izboljšane tehnike operacije omogočajo postavitev organov nazaj na svoje mesto, normalen nivo aktivnosti pa ženska lahko doseže po treh mesecih. Tako so opravljene tudi težave, ki bremenijo spolnost. Za samooskrbo doma bi vam zdravnik utegnil svetovati izogibanje dvigovanju težkih stvari in naprezanju. Kot alternativa operativnemu posegu pa so na voljo pesarji. To so obročki za nepravilno ležeče maternice, ki imajo tudi funkcijo preprečevanja zanositve. Ti se morajo redno odstranjevati in čistiti, da ne bi prišlo do infekcije. Priporočene so tudi Keglove vaje za učvrstitev vaginalnih mišic. Enak učinek na vaginalne mišice imajo tudi estrogenske terapije.
Povezane novice
5.00 (5 gl.)
