|
|
| Avtor |
Sporočilo |
|
Datum objave: 21. sep 2009 10:11
|
|
zeljnazivljenja
Avtor teme
Datum prijave: 17.09.2009
Sporočil: 9
|
Še se oglašam, potrebujem se izliti ven. V bistvu se izlivam ven že cel mesec, v zadnjem tednu na polno. Mislim, da sem s tem izlitjem končno tudi prišla do faze, ko se zares poglobljeno sprašujem o svoji zvezi. Pred tem je bilo metanje peska v oči in težnja, da obrneš problemu hrbet v smislu, bo že kako. Pa ni tako, treba se je soočiti, čutim tako.
Lahko rečem, da se v življenju še nisem soočila s težjim problemom. Moja mladost ni bila rožnata (o tem sem nekaj že omenila), nasprotno, nikomur ne privoščim nasilja, ki sem mu bila priča (velikokrat me je bilo strah za mamino in lastno življenje). Sedaj pa imam občutek, da imam vse niti v svojih rokah in če bom potegnila napačno, je lahko usodno. Najlažje bi bilo, da bi bilo vse črno belo, potem ne bi bilo nobenih dilem, vse kristalno jasno. Tako pa je vse relativno, vsaj tako se mi zdi. Neznansko me je strah prihodnosti. Sem "ziherski" tip človeka. Nikakor se ne morem znebiti strahu, da bom ostala sama ali dobila tipa, ki po kvalitetah tudi približno ne bo dosegal fanta. Zdi se mi, da boljšega sploh ne morem dobiti. Pa vendar me to spoznanje ne osrečuje, kvečjemu žalosti. Nisem več rosno mlada, poštenih fantov ne hodi veliko okrog, dostikrat so usodne sekunde in ti lahko uide priložnost mimo, brez da bi vedel za to.
Mama mi je rekla, da me ne razume, kako se lahko z belim kruhom kregam. Da, povedala sem ji, v petek popoldne, ko smo bile same doma. Ni izbruhnila, le neznansko se boji za mojo prihodnost. V bistvu mi je bilo žal, da sem ji povedala, saj sem bila pred tem že odločena. Ni razumela, zakaj sem jokala, če sem bila pa že odločena. Enostavno mi je hudo za vso nastalo situacijo, ki sem jo skuhala. Verjetno sem preveč navezana nanjo in ji tega sploh ne bi smela povedati (sama je rekla, da ji mogoče res ne bi smela), vendar sva tekom življenjskih preizkušenj postali najboljši prijateljici, obe v istem dreku in edini, ki sva se razumeli in si pomagali.
Bega pa me, da sem v petek že bila odločena, da grem naprej, in nekako pomirjena v sebi. Zvečer pa me je mama čisto zbegala s svojimi nauki, da življenje ni pravljica in v smislu: "Poglej kam je mene privedlo srce." V soboto zjutraj sem vstala totalno zbegana, nemirna, živčna, žalostna, z mislimi, to res ne delaš prav, da mečeš stran tak zaklad. Zakaj tako različni občutki?
Želim se znebiti teh strahov, da bo lahko trezneje in ćisteje videla situacijo. Ali ne pride v vsaki zvezi do tega, da si (v določenem segmentu) mrtev in je vse, kar te povleče ven: trud, trud in še enkrat trud? Vem, da metuljčki izginejo, pri meni so že zdavnaj, saj sva veliko let skupaj. Pa vendar, ali ni bistvo zveze, da te vleče K nekomu, ne pa STRAN od njega? Ali niso metuljčki ENO in občutek, da si izgubljen, nezadovoljen, nekako mrtev DRUGO?
|
|
Datum objave: 21. sep 2009 10:34
|
|
jeenča
Datum prijave: 06.08.2009
Sporočil: 305
|
Pogovori s najprej z njim, misilm, da je v tem trenutku najbolj pošteno do obeh.
In nikdar nisi prestar za nove radosti v življenju.
... duša je ptič brez kril ...
|
|
Datum objave: 21. sep 2009 10:52
|
|
lušnajst
Datum prijave: 05.05.2009
Sporočil: 107
|
Oh ja...zopet si na mrtvi točki. Razmisli še malo o temu, kar je v mojem podpisu.
"Ne morem osrečiti drugih, če najprej ne osrečim sebe"
(Brian Tracy)
|
|
Datum objave: 21. sep 2009 13:03
|
|
Soncica
Datum prijave: 20.04.2008
Sporočil: 196
|
Strah je zunaj votel, znotraj ga pa ni. In strah je največja ovira pri vseh nesrečnih ljudeh - ker nikoli niso imeli jajc, da bi bili srečni.
|
|
Datum objave: 21. sep 2009 14:10
|
|
modripIamen
Datum prijave: 24.10.2007
Sporočil: 266
|
Tvoja mama ima svoj pogled na svet in na vaju.
Seks sicer ni vse v življenju, partnerski odnos in družina je še kaj več. A med vama dvema je še kaj več kot samo to, ki ne štima. In to da nista še poročena in brez otrok te je morda obvarovala ravno "božja previdnost". Ker s tem bi bila situacija samo še bolj zapletena.
Predlagam in toplo priporočam pogovor med vama dvema. Morda pa tvoj dragi ima tudi svoje pomisleke do tebe. Ali pa je morda v ozadju le manjše ali večje nesoglasje med vama.
Pogovarjanje čimprej. Že za svojo dušo.
Kar se tiče pa let - si še ROSNO mlada. Jaz sem pri tvojih letih komaj spoznal tapravo in izgubil nedolžnost  ...Morda se res najde že kakšna ki ima pri tvojih letih morda šolobveznega otroka, a v razredih mojih otrok prevladujemo mamice in očki štiridesetih, to na razredni stopnji!
|
|
Datum objave: 21. sep 2009 14:15
|
|
vrochot
Datum prijave: 08.06.2009
Sporočil: 35
|
pogovor, pogovor in še enkrat pogovor tudi on mora kaj reč da ni izgubil 7 let si mu dolžna vse to kar si tu povedat.
lp
|
|
Datum objave: 21. sep 2009 14:40
|
|
modripIamen
Datum prijave: 24.10.2007
Sporočil: 266
|
opravičilo ŽeljniŽivljenje - sem hotel popraviti post, pa se mi je vrochot uštulil vmes ...
povedati sem hotzel nekaj drugega ...
V glavnem - še je čas za pogovor in vzemita si čas za dokončno odločitev!
[Število urejanj članka: 1, zadnje urejanje 21.09.2009 ob 14:45.]
|
|
Datum objave: 22. sep 2009 08:50
|
|
Slatka
Datum prijave: 24.07.2009
Sporočil: 11
|
Draga zeljnazivljenja! Opazila sem, da niso leta, ki nas delajo zrela, ampak izkušnje. Prepričana sem, da ni izbira partnerja napomembnejši korak za zvezo; pomemben je pogovor, prilagajanja, presenečenja ... nekaj forumašev je omenilo, da najverjetneje on enako čuti in da te ne bi prizadel, nič ne naredi; jaz pa menim, da se njemu sploh ne sanja - ujet je v rutino, ker je tako najlažje, ne opazi, da ti potrebuješ spremembo. Priporočala bi ti knjigo Najina Ljubezen - od romantične ljubezni do zrelega odnosa (Harville Hendrix). Ta knjiga je najboljši priročnik, kar sem jih kdarkoli prebrala. V spominu mi je najbolj ostalo, da se nam zdi samoumevno, ko smo z nekom dalj časa, da nas zelo dobro pozna - menimo, da ta oseba ve, kaj mi hočemo; je pa v bistvu tako, da nam nihče ne zna brati misli. Če bi povedali, kaj si želimo, bi marsikdaj to tudi dobili. Na dušo še ti polagam misel, ki me je osvobodila - vsaka pot je prava. Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem to dojela; zdaj ko vem, se mi vse zdi lažje. Ni dober občutek, ko veš, da karkoli boš naredila, bo prav? 
|
|
Datum objave: 22. sep 2009 15:43
|
|
Siobhan
Datum prijave: 21.09.2009
Sporočil: 2
|
Predlagam, da si vzameš nekaj časa samo zase, ampak to tako, da za nekaj dni spakiraš kovčke in se odpraviš nekam, kjer boš v miru razmislila (če ti služba in ostale obveznosti seveda dopuščajo).Kot so rekli že nekateri pred mano, nobena mama ali kdorkoli ne sme vplivati na tvojo odločitev, saj posledic ne bo nosila ona. Mogoče je po sedmih letih treba temeljito pobrskati nazaj in se spomniti tudi dobrih trenutkov, ter pretehtati katerih je več - dobrih ali slabih. Če bi imela (imaš) interes rešiti zvezo je dobro pomisliti na lepe stvari na začetku zveze, ki so vaju razveseljevale in jih obuditi.
Kljub tvojemu občutku, da postajaš drug človek, ti predlagam, da si vzameš čas za razmislek. Predvsem pa, da v svoje razmišljanje vključiš njega. Dlje boš odlašala s pogovorom, težje bo. Ni treba, da mu takoj postaviš nek ultimat. Mogoče je dobro, da ga malo povprašaš o tem, kako si on zamišlja prihodnost in kako vidi vajino zvezo v tem trenutku. Mogoče je pa tudi on pripravljen sprejeti kompromis in spremeniti svoj način življenja.
Če boš po vsem tem ugotovila da to ni to, je zgodbo treba zaključiti - ne glede na okolico. Če se bo zveza končala, ne glej na vajinih sedem let kot na izgubo časa, ampak kot veliko in pomembno izkušnjo v tvojem življenju.
Želim ti veliko sreče!
[Število urejanj članka: 1, zadnje urejanje 22.09.2009 ob 15:46.]
|
|
Datum objave: 22. sep 2009 21:27
|
|
Kapljica
Datum prijave: 23.04.2009
Sporočil: 19
|
Ojla. No nej vam še jaz zaupam svoj problem, k je nastal. U nedeljo sm bla ful srečna, s tipam sva res cev dan se mela NORO lepo.. No zvečer sm se pa hotla mal poment o najini prihodnosti, ker se je par stvari zapletl...pol sm ga začela mal hecat da itak nima placa u omari da bi prnesla svoje stvari. no in je sam reku da si more res mal pošlihtat sobo, da bo plac še za njegovo "ženo" no ja pogovor se je žal končal ker sva začela gledat nek film..in učeri k sva bla skupi, sm ga začela sprašvat nej mi razloži kaj je hotu s tem povedat. a je mislu da bi se jst preselila k njemu itd..(skupi sva mal več k leto dni)sam on mi ni hotu odgovort. reku je sam da mu ni do pogovora. no takoj sm pomisnla da mogoče silm kej vanga al podobn in sm sama rekla da se itak zdej še nebi preselila, dokler nimam rednih dohodkov, pol pa ja, k vem da bi nama blo ful lepš če bi bla več skupi.(tud z bivšmu sm že živela leto dni) in od tuki naprej............ bi najraj jokala... kr takoj je šov dam, KAO spat. sm mu poslala sms zakaj se noče pogovort, mi je odpisu da more pospravt sobo pol se bova pa pogovarjala ( nč mi ni biv jasn odgovor). In dons sm spet poskusla da se pomenva, pa ne sam o tem rada bi se pogovorila še o drugih stvareh med nama, to kr se dogaja, a on se zmer neki spomne sam da se ne pogovarjava.. zdej sm ful jezna in nevem več kaj nej.čist sm u dvomih.
pogovor s tipam mi pomem ful sploh takrat k nastane kak problem..in on to dobr ve,zato sm zdej ful jezna nanga.
A kaj nej zdej, če do resnga pogovora ne pride????
a nej čakam, al silm vanga, al kaj???
POMAGITE
|
Obdelujem...
