Max Modic: Bi bilo res treba vse moške kastrirati?
Radikalne rešitve za krizo moške identitete
Poleg ultramazohistov se za prostovoljno kastracijo odločajo tudi neuspešni moški z nizko samopodobo. (foto: MAX MODIC)
Razlike med spoloma se postopoma brišejo. Moški poklici se pospešeno feminizirajo. Filmi se radikalno deseksualizirajo. Seks se spiritualizira. Popularna glasba in pop kultura nasploh se nezadržno pedofilizira. Pornografija se socializira. Libido se problematizira. Mačizem se deplasira. Šport se manekenizira. In hej, homoseksualna skupnost se izenačuje s heteroseksualno, da o plodnih ženskah brez partnerja, ki lahko zanosijo po biomedicinski poti, niti ne govorimo. Razlogov za paniko je na pretek. Biti moški nima več nobenega smisla. Ali točneje: kaj imaš od tega, da si moški? Nič, kvečjemu probleme. Na prelomu tisočletja je okolje moškega simbolno kastriralo, njegovo poslanstvo se je izjalovilo in ne preostane mu drugega, kot da častno naredi zadnji rez.
Tezo, da je kastracija edini izhod za moškega v krizi, je do najkočljivejših podrobnosti obdelal Victor T. Cheney, avtor knjige The Advantages of Castration, Prednosti kastracije, ki je pred leti izšla v ZDA. Victor T. Cheney je upokojeni podpolkovnik ameriških zračnih sil. Leta 1993 so zdravniki ugotovili, da ima raka na prostati, in mu s kirurškim posegom odstranili moda, da bi ustavili metastaze. Cheney se spominja, kako se mu je sesuval svet, ko je zvedel za diagnozo. Bil je prepričan, da ga bo odstranitev testisov tako fizično kot psihično dotolkla. Toda zgodilo se je ravno nasprotno. Cheney je po lastnih besedah že slabo leto po operaciji zaživel polno življenje, ki se po kvaliteti ne more niti približno meriti s tistim pred operacijo. Kastracija naj bi ga dobesedno prerodila.
Na prelomu tisočletja je okolje moškega simbolno kastriralo, njegovo poslanstvo pa se je izjalovilo. (foto: MAX MODIC)
Cheney kastracijo obravnava kot spolno nevtralizacijo, s katero je moč pozdraviti celo socialne bolezni kot na primer alkoholizem in narkomanijo ter popolnoma zajeziti epidemijo aidsa. Zato HIV-pozitivne moške poziva, naj čimprej izberejo prostovoljno kastracijo. Izgubiti nimajo kaj, lahko pa ogromno pridobijo. Prostovoljna kastracija bi izdatno prispevala k zajezitvi spolno prenosljivih bolezni in reduciranju nezaželenih nosečnosti. Kastriranih moških ne daje plešavost, nimajo aken, niso v nevarnosti, da bi fasali priapizem, izognejo se raku na testisih, zaradi redkejše krvi pa se zmanjša verjetnost srčne kapi, našteva Cheney prednosti kastracije. Pozabi pa omeniti, da so kastrirani moški zaradi zmanjšane odpornosti organizma tarča niza drugačnih nevšečnosti. Evnuhi se polenijo, nekontrolirano zredijo, podvrženi so osteoporozi, trpijo zaradi depresij, ki so na las podobne menopavzalnemu sindromu. In sodijo med potencialne samomorilce. Novinar Dan Kapelovitz, ki se je odpravil po sledeh sodobnih evnuhov, je dognal, da se poleg ultramazohistov za prostovoljno kastracijo v glavnem odločajo tri skupine moških: neuspešni moški z nizko samopodobo, ki niso kos nalogam in dolžnostim; moški s šibkim libidom; in moški, ki jih hipertrofirani libido sili v
