Ali sta si partnerja res lahko usojena?

Parom se pogosto zdi, da jim je bilo srečanje usojeno, celo fatalno. Pa usoda sploh obstaja? Kako si pravzaprav izberemo partnerja?

Mar usoda res obstaja?

Pustimo filme, kjer se prav s to tematiko vedno močno pretirava in manipulira s čustvi gledalca ter nekoliko bolj realistično posvetimo resnični ljubezni, kjer pa moški in ženske večkrat res verjamejo, da jih je združila usoda, morda celo bog. Tudi kadar je srečanje potencialnih ljubimcev popolno naključje in dogodek, ki ga ne bi bilo, če bi bile okoliščine le nekoliko drugačne, so ljudje prepričani, da so se stvari obrnile pav tako zavoljo usode, zaradi neke višje sile, ki nekje od zgoraj skrbi za takšne romantičen reči. In ljubimci začnejo včasih še isti moment razmišljati o zelo resni zvezi, celo poroki in otrocih. Ali če povemo po antropološko, to je vezava v pare. V vsakdanjem jeziku to pomeni zvezo, ki pripelje do poroke in družine ter dolgoletnega skupnega življenja, če se seveda obrne v pravo smer. Ko bi se lahko zaljubljenca le za trenutek osvobodila svoje zaslepljujoče strasti in se postavila v položaj nevtralnega opazovalca, bi ju presunila ugotovitev, kako malo velja razumska osebna izbira pri odločanju o najpomembnejših dogodkih v življenju. Spraševala bi se, ali izbira pri človeških vezeh v resnici nima večj vloge, kakor sta kot ljubimca pripravljena priznati.

Vse o iskanju partnerja si preberite v edini enciklopediji o spolnosti, ki ima že več kot 3000 člankov in videovsebin.

Eksperiment s slikami

 Po psiholoških raziskavah so domneve o vlogi usode napačne. Ljudje podzavestno vrednotijo, presojajo in preračunavajo izbiro partnerja, čeprav se pri tem zavedajo le subjektivnega stanja radosti, hvaležnosti in vznesenosti. K temu pripomore tudi dejstvo, da se moški in ženske privlačijo na podlagi telesne podobnosti, kot ugotavlja Ellen Berscheid iz univerze v Minnesoti. Pri svojih preprostih poskusih je ljudem pokazala celo vrsto slik, na katerih so bile osebe nasprotnega spola, potem pa so morali izbrati osebo, ki jim je bila najbolj zanimiva in privlačna na prvi pogled. Ljudje, ki sami niso bili ravno najbolj privlačni, so redko izbrali ljudi, ki bi bili telesno zelo privlačni. Verjetno zato, ker so se bali zavrnitve ali zato, ker niso imeli dovolj samozavesti. Zbrali so manj privlačno sliko, kar pomeni, da bi se bolje počutili z osebo, ki jim je bila vizualno podobna. Povedano drugače, njihovo izbiro so določali razumski in praktični vzgibi. Večkrat slišimo, da ženske manj zanima zunanji videz in da partnerja izberejo bolj zavoljo drugih lastnosti, zlobneži bi rekli, da zaradi denarja, knjiga The Complete Book od Sexual Love pa omenja toplino, iskrenost in recimo smisel za humor. Precej raziskovalnih dokazov je, da je res tako, čeprav ni čisto jasno, katere lastnost ženske najbolj cenijo.

Kaj privlači moške

Pri raziskavah med študenti Kalifornijske univerze v Los Angelesu so moški kot najbolj zaželene lastnosti pri ženskah našteli telesno privlačnost, erotičnost, ljubeznivost in družabnost, medtem ko so bili ženskam pri moških najbolj všeč uspešnost, voditeljske sposobnosti ter poklicno in ekonomsko uveljavljanje. Domnevamo lahko, da bi bilo odgovori starejših in v življenju trdnejših žensk drugačni in bi več poudarka dale značaju kot pa uspehu moškega, toda raziskava je vseeno zelo zanimiva in do neke mere dovolj reprezentativna. Vrsti red izbranih lastnosti namreč potrjuje, da ženske pri izbiri partnerjev bolj upoštevajo osebnostne lastnosti in da nanje manj vpliva zunanji videz. Seveda pa je treba upoštevati dejstvo, da raziskave niso izvedli na zaljubljencih, marveč na povsem običajnih posameznikih. Že mitologija namreč uči, da se ljubezen upira računom in premisleku.

Vse o iskanju partnerja si preberite v edini enciklopediji o spolnosti, ki ima že več kot 3000 člankov in videovsebin.