Ali znate odpuščati?

Preberite, zakaj je tako pomembno, da se naučimo odpustiti in pozabiti. In kako to naredimo?

Odpustiti in pozabiti ni usluga drugim, ampak nam samim!

Partner vas je s svojim dejanjem prizadel. Kaj boste naredili? Gojili zamero ali odpustili? Prva možnost je na prvo žogo gotovo bolj verjetna in lažja. In ja, za začetek tudi dopustna. Slej kot prej bo nastopil trenutek, ko se bo potrebno odločiti, kako naprej, saj z zamero v partnerstvu ne boste prišli daleč. Vsekakor pa boste odkorakali od vsake možnosti za lastno srečo. Odpustiti in pozabiti ne pomeni, da se nam zdi dejanje druge osebe kar naenkrat spejemljivo. Pozabiti pomeni, da prenehamo partnerjevo “napako” uporabljati kot orožje in se odpovemo potrebi, da ga kaznujemo. Ne gre za to, da si nekdo zasluži, da mu odpustimo, ampak da si mi zaslužimo, da mu odpustimo. Gre za odločitev o našem življenju. Odpuščanje ni darilo drugemu, ampak samemu sebi.Proces odpuščanja je zdravilen proces.

Šele, ko odpustimo in pozabimo, lahko ponovno začnemo delati na zaupanju. Če ne odpustimo in pozabimo imamo vedno en as v rokavu, ki ga potegnemo na plano vedno, kadar nam zmanjka drugih pametnih in utemeljenih argumentov. Seveda s tem prizadanemo partnerja in končamo razpravo, a to ni vedno v naše dobro. Prizadeti smo namreč vedno znova tudi sami, saj poleg partnerja, tudi sami sebe vedno znova in znova opominjamo na bolečino. Nositi takega asa  rokavu, ne pomeni vedno sreče. Prej obratno- vodi lahko v zagrenjenost, ki vas razjeda. Z odpuščanjem se znebimo tega strupa in nehamo uničevati sebe in partnerstvo. Sočutje je pomembno pri poskusih odpuščanja.  

Zamere škodujejo zdravju

Če uspete odpustiti in pozabiti, se lahko veselite nižjega krvnega pritiska, močnejšega imunskega sistema in padca stresnih hormonov, saj je držanje zamer za naš organizem zelo obremenjujoče. Posledica zamer so dostikrat tudi bolečine v križu, težave z želodcem, in glavoboli. Odpuščanje vam lahko prihrani depresivna stanja in zagrenjenost. V letu 2001 so opravili študijo, v kateri so spremljali fiziološke odzive 71 študentov, ko so gojili stare zamere in odzive, ko so si predstavljali, da odpuščajo. Ko so se osredotočali na gojenje zamer, je njihov krvni pritisk narastel, povišal se je srčni utrip. Napele so se mišice, negativna čustva se vzplamtela. Končni cilj je zamenjava negativnih čustev, kot so zamera, zagrenjenost, sovražnost, jeza in strah  z ljubeznijo, sočutjem, naklonjenostjo.  Če ne moremo odpustiti in pozabiti, si nakopljemo velik stres, obsedamo se z negativnim, kar se nam je zgodilo v življenju. Spremenite zgodbo, da ne boste žrtev, ampak zmagovalec. Osredotočanje na pozitivno sprošča biokemične spremembe, zaradi katerih bomo lažje odpustili.

Naj vas zamere ne vodijo v maščevanje

Nekateri pa ne morejo pozabiti. In tudi to je v redu. Ne moremo in ne smemo se siliti v odpuščanje- podobno, kot se ne smemo siliti v ljubezen. Če ne zmorete odpustiti je morda čas, da premislite če je smiselno nadaljevati z zvezo, ki vas razjeda. Če se kljub temu odločite za nadaljevanje pa je pomembno, da ne poskušate prezreti tega, kar vas je prizadelo. Predelovanje čustev je pomembno, pa tudi če ne pripelje  do odpuščanja. Vztrajanje v zamerah lahko vodi v maščevanje, ki je ena izmed hujših in najbolj uničujočih posledic neodpuščanja in nepozabljanja.