Kakšni so psihološki učinki ločitve na otroke?
Ločitev je stvar družine in ne le zakoncev, zato njene posledice čutijo tudi otroci. Preberite, kakšni so njeni psihološki učinki na najmlajše.
Z otrokom bodite iskreni, da bo vedel in razumel, kaj se dogaja, in da ne bo imel občutka krivde. (PhotoXpress)
Kar 75 odstotkov otrok naj bi nasprotovalo ločitvi staršev, le peščica pa jih torej ostane, ki ločitvi ne nasprotujejo ali si jo celo želijo. Razlog za željo, da bi se starši ločili, se skriva predvsem v tem, da so bili ti otroci prepogosto priča burnemu psihičnemu in fizičnemu
nasilju, vpitju, prepiranju in podobnim situacijam. Kljub temu ima ločitev staršev psihološke učinke na vse otroke, ki pa se nekoliko razlikujejo glede na starost otroka ob ločitvi.Psihološki učinki ločitve na predšolske otroke
Majhni otroci nekje do 6. leta starosti ob ločitvi staršev pogosto reagirajo zelo očitno. Velikokrat se zaprejo vase in lahko v skrajnih primerih celo prenehajo govoriti, nemalokrat pa je psihološki učinek ločitve tudi velika jeza in zahtevno obnašanje, ki mu starši nikakor ne morejo ugoditi. Tudi že tako majhni otroci čutijo konflikt, ki se dogaja med zakoncema, in ga vzamejo precej osebno, saj so ob tem pogosto mnenja, da so za nastale družinske težave odgovorni oni in jih zato razjeda občutek krivde. Zato je zelo pomembno, da se oba starša iskreno pogovorita tudi z zelo majhnimi otroki o dejanskih razlogih za ločitev.
Psihološki učinki ločitve na osnovnošolce in najstnike
Pogost psihološki učinek ločitve na otroke omenjenih starostnih skupin je, da se kljub boljšemu vpogledu v dejansko stanje in boljšemu razumevanju tega, kar se dogaja, s tem niso pripravljeni soočiti in zato neredko sanjarijo o tem, kako se bosta starša pobotala in kako se bo družinsko življenje vrnilo na stara pota. Svojo potlačeno bolečino lahko blažijo celo z uporabo drog ali alkohola, zato morate biti starši pozorni na vsakršno antisocialno vednje, kot je prekinitev stikov s prijatelji, zapiranje v sobo in osamitev, prepiranje, pretepanje, laganje, kraja in druga problematična vedenja.
Tudi pri otrocih te starostne skupine pa je seveda nadvse pomembno, da ločitev ni tema, ki je tabu in ob kateri vsi obmolknejo. Ravno nasprotno, skušajte se čim bolj iskreno in brez dlake na jeziku o njej pogovarjati in svojim otrokom tudi jasno pokažite, da ste jim za pogovor vedno na voljo.
Prevzem starševske vloge kot psihološki učinek ločitve
Ločitev je seveda stresen in naporen čas in starši pogosto popolnoma nezavedno pričnejo svojim otrokom posvečati precej manj pozornosti kot prej. In tudi na splošno pričnejo morda zanemarjati vsakodnevne obveznosti, kot je pranje perila, nakupovanje in kuhanje hrane ter skrb za čistočo doma. Nemalokrat zato otroci prevzamejo vlogo starša in pričnejo skrbeti za gospodinjstvo, hkrati pa tudi pričnejo tolažiti svoje starše in morebiti tudi mlajše brate in sestre.
Ti otroci se počutijo ujete v vlogi, ki so jim jo na nek način vsilili starši, in obenem občutijo silno jezo nad tem, da so bili oropani brezskrbnega otroštva s tem, ko se morajo soočati s čisto odraslimi problemi in težavami. Zato morate starši zavestno poskrbeti za to, da bodo imeli vaši otroci možnost ostati otroci. Bodite vi tisti, ki jim boste ponudili ramo za tolažbo, in jim zagotovite vsaj osnoven občutek varnosti s tem, da vzdržujete kolikor toliko normalno vsakdanje življenje, kot so ga poznali od prej. Ločitev naj ne bo razlog, da razpade še vse ostalo poleg samega zakona.
Spremljajte nas tudi na Facebooku!
5.00 (1 gl.)
