Gejem v Turčiji ni treba v vojsko, če 'predložijo dokaze'
Turki se vojski izognejo le, če so bolni ali pa homoseksualno usmerjeni, kar morajo dokazovati in pri tem računati s poniževanjem
Homoseksualni Turki nimajo vstopa v vojsko.
Ponižujoče dokazovanje spolne usmerjenosti
Homoseksualnim Turkom pa še zdaleč ni lahko, saj se vojski ne izognejo le s preprosto zatrditvijo, da so istospolno usmerjeni, ampak se morajo zagovarjati na vojaškem sprejemu in odgovoriti na številna, zelo intimna vprašanja. Nek 20-letnik po imenu Ahmet je moral izpraševalcem zaupati celo to, kdaj je imel prvi spolni odnos, ali uporablja spolne pripomočke, s kakšnimi igračkami se je igral kot otrok ipd.
Kot da takšen poniževalen pristop ne bi bil dovolj že sam po sebi, pa je moral Ahmet poslušati tudi očitke, da zaradi bradice deluje preveč možato in da zato ne spominja na 'tipičnega' geja. Spraševali pa so ga tudi o tem, ali ima rad nogomet, ali si rad nadene ženska oblačila in ali so mu všeč ženski parfumi.
Pika na i pa je bila, ko so ga nadrejeni prosili, naj jim izroči kakšno fotografijo, na kateri je oblečen v ženska oblačila. Tega ni želel storiti, zato so Ahmetovo prvo vlogo za oprostitev vojaškega služenja zavrnili, naslednjič, ko jim je priložil fotografijo poljubljanja z nekim moškim, pa so jo upoštevali.
Nespoštljiv in neetičen odnos vojske do gejev
Čeprav v Turčiji ne obstaja noben uradni zakon, ki bi dovoljeval šikaniranje homoseksualnosti, pa geji vseeno niso zaželeni, kaj šele spoštovani, saj so, tudi pred sprejemom v vojsko, tarče sodbe in posmeha. Neprijetno izkušnjo z vojaškimi oficirji je imel tudi Turek Gokhan, od katerega so kot dokaz, da je res gej, zahtevali seksualno eksplicitne fotografije, na katerih je moral biti Gokhan v posesivnem spolnem položaju.
Gokhan pa je bil še bolj ogorčen ko je izvedel, da so te fotografije tudi zadržali, saj ga je močno skrbelo, komu vse jih lahko pokažejo in kaj bo to pomenilo za njegov ugled.
Homoseksualnost dojemajo kot bolezen
Biti gej v Turčiji je še vedno tabu, homoseksualnost pa se dojema kot psihična bolezen, kakršno je daljnega leta 1968 definiriala Ameriška psihiatrična asociacija.
Zadnja leta se stvari nekoliko spreminjajo, sploh v večjih mestih kot sta Istanbul in Ancara, saj se je tam odprlo kar nekaj gejevskih klubov in lokalov, prejšnje poletje pa so organizirali tudi parado ponosa. Kljub temu pa se situacija še vedno ni bistveno izboljšala, saj imajo geji v Turčiji pogosto problem pri iskanju zaposlitve, v bolj tradicionalnih okoljih pa jim sledi celo izgnanstvo.
