Je instantna erotika ubila strast?

Seks povsod okrog nas, zakonske postelje pa vse bolj hladne… Le zakaj?

Tabujev ni več

Dandanes se spolnosti ni mogoče izogniti niti na poti k nedeljski maši: mamljiva oprsja na velikih reklamnih plakatih nam z dvoumnimi besedami skušajo prodati karkoli, punca na radiu bi si izbrala ''tist'ga ta velik'ga'', v gostilniških debatah so nogomet in politiko izpodrinili spolni položaji in erotični pripomočki, v trgovinah poleg čokoladic za otroke najdemo kondome vseh vrst in barv, trinajstletniki obiskujejo internetne strani z vsebino, rezervirano za odrasle,  osamljenci vseh starosti govorijo vroče besede neznancem na drugi strani modema, glavna tema pogovorne oddaje v udarnem terminu je spet seks. Tabujev tako rekoč ni več in ljudje se zgražajo nad tistimi, ki se še drznejo zgražati. Filmi, reklame in spletni mediji nas nenehno bombardirajo s predstavami o popolnem seksu: vsak dan orgazem, vsakič kaj novega. V resničnem spolnem življenju resničnih ljudi pa je drugače. Medtem ko je spolnost v javnosti vse bolj prisotna, se v intimni sferi, kjer se srečata prava ljubezen in spolnost, ta vse hitreje krči in ohlaja.

Na pomoč!

Seksologom, psihologom in zdravnikom čedalje več partnerjev skrušeno priznava, da imajo spolne odnose redko ali pa sploh ne. Kot kažejo raziskave, naj bi ljudje v povprečju imeli spolne odnose dvakrat na teden, o čemer pa seksologi dvomijo. Ljudje naj ne bi upali priznati, da so se njihove zakonske postelje že davno ohladile. Zakonce veliko prek mine poželenje do partnerja, kot jih je menda pred nekaj desetletji, najlepša stvar na svetu pa je kmalu omejena zgolj na potešitev potrebe. In to ne velja le za starejše ljudi, temveč predvsem za pare, ki so na vrhuncu spolne moči. Medtem, ko so se v sedemdesetih letih zaradi zmanjšane želje po spolnosti pritoževali le 4 % moških, je danes takih kar 16 %. Pri ženskah se je delež tistih ki jih spolnost ne zanima preveč, povečal še bolj dramatično - z 8 na celih 58 odstotkov! Lažna je tudi draž samskega življenja in avantur, saj raziskave kažejo, da 90 % spolnega življenja poteka med zakonskimi pari ali v okviru ostalih dolgotrajnih skupnosti, prispevek samcev pa ne presega desetine. Kljub vseprisotnosti seksa so ljudje še vedno slabo poučeni o tem, kako vzburiti in zadovoljiti partnerja ali celo samega sebe, tudi v novem tisočletju pa se le redki pari odkrito pogovarjajo o svojih seksualnih potrebah in željah. Moški raje še naprej sanjarijo, ženske pa strast preprosto zaigrajo.

Čara prepovedanega sadeža ni več

Ko smo začeli odkrito in brez zadržkov govoriti o spolnosti, je s tem izginil velik del njene privlačnosti. Ne samo, da smo zbanalizirali čutnost, ustvarili smo javno podobo spolnosti, ki je v resničnem življenju nedosegljiva. Seks brez celulita in pivskih trebuhov, vsak gib ljubimce ponese v ekstazo, vsak odnos se konča s hkratnim orgazmom. Kakšna pravljica! Veliko ljudi pa so ta izkrivljena prikazovanja spolnosti prepričala, da je z njihovim spolnim življenjem nekaj narobe, ker pač ne ustreza visokoletečim merilom. Seks tako dobiva status vrhunskega športa, v katerem nekaj pomenijo le rezultati, s tem pa se čedalje bolj odmika od resničnosti. Če bi verjeli filmom in medijem, bi morali seksati nenehno in povsod, in kdor si tega ne želi vsak trenutek dneva, verjetno ni zdrav. Veliko parov se zato sprašuje, koliko spolnosti je pravzaprav potrebne za pravo ljubezen. Univerzalnega odgovora ni, saj zdravo spolno življenje vsakemu človeku pomeni nekaj drugega. Za nekoga so to predvsem zaupnost, bližina ali občutek, da je ljubljen, za drugega pa pohota, ekstaza ali užitek. Morda je še najbližje resnici trditev, da spolnih odnosov potrebujemo točno toliko, kot si jih želimo. Pozabite Seks v mestu in samooklicane seksologe, kakšnega in koliko seksa si želite, morate ugotoviti predvsem sami, v domači zakonski postelji.