Je spolnost res osnovna človeka potreba?

Stari dobri Sigmund Freud je trdil, da je seks za človeka enako pomemben kot hrana, voda in spanje. Pa to drži?

Na svetu obstajata dve vrsti ljudi. Prva seksa, druga pa ne. Razlogi, da seksa pri drugi ni, so seveda različni. Eni tega ne smejo početi. Druge mučijo občutki krivde. Tretji čakajo na poroko. Četrti nimajo možnosti. Peti se bojijo. Šesti pa se pač odločijo, da bodo nekaj časa vzdržni. Če vprašate starega dobrega Sigmunda Freuda, to ne bo dobro. Prav Freud je namreč spopulariziral trditev, da človek za normalno funkcioniranje v družbi potrebuje seks. Da brez seksa lahko zboli. In da je normalno ter dokaj redno spolno življenje predpogoj za zdravo in polno življenje.

Konzervativna viktorijanska srenja je temu seveda nasprotovala, zagovarjala vzdržnost do poroke in svarila, da je seks pravzaprav greh. Da ga ne smemo izvajati kadar se nam zahoče. Da v njem ne smemo uživati in da služi zgolj za nadaljevanje vrste. Freud je temu seveda ostro nasprotoval in seks primerjal s potrebo po hrani, pijači in spanju. Torej, v njem je videl eno temeljnih človekovih potreb. Iz seksa je naredil zabavo. Seks je bil zanj še bolj pomemben od hrane, pijače in spanja. To, da bi človek brez seksa umrl, je seveda pretirana izjava. Ogromno ljudi namreč brez spolnih odnosov shaja povsem brez težav, kar pomeni, da se jim ne zmeša in da ne zbolijo. Tipični primeri so recimo duhovniki in nune, pa seveda tudi invalidi ali možakarji, ki se seksu zaradi višjih ciljev dobesedno odpovejo.

Če so zares srečni, seveda ne vemo, toda Freudova teorija kljub temu pade. Po drugi strani pa seveda drži, da je pomanjkanje seksa lahko hud problem. In da prav ljudje, ki ga nimajo dovolj, postajajo čedalje bolj živčni ter depresivni. Seks je torej vendarle zelo pomembna stvar v človekovem življenju. Še posebej, če ga izvajamo z ljubljeno osebo in se z njim dobesedno napajamo, sproščamo ter si ga brez težav jemljemo po potrebi.