Na Metelkovi so pornovali do zore

Na 10. festivalu Rdeče zore so vrteli kvalitetne lezbične porno filme. Ostalo si preberite v članku!

 

Ženski, feministični, queer festival.

Že desete Rdeče zore!

 

Festival se je leta 2000 začel kot ženski festival, a je kmalu prerasel te okvire ter se spremenil v feministično in queer praznovanje. Rdeče zore prevprašujejo presečišča med feminizmi in queer politikami raje kot da bi jih skušale trdno opredeliti. Zdi se jim, da meja med družbenim in biološkim spolom ni ravno smiselna, saj sta oba kulturno določena. Na Metelkovi in drugih prizoriščih so se vrstile razstave, filmske projekcije, predavanja, performansi in koncerti.

 

Orgazmična revolucija

 

Filmske projekcije avtorskih erotičnih in porno filmov, katerih provokativno vprašanje je bilo tudi, kateri spoli in telesa so v pornografski industriji nevidni, so se dogajale v petek in soboto zvečer v Gromki. Program je vključeval zelo raznovrstne filme, ki namenoma ignorirajo, odklanjajo ali komentirajo vsebine, katere nam ponuja pornografska industrija oz. mainstream. Filme sta s komentarji pospremili Anna Ehrlemark in Tea Hvala.

 

Že desetič Rdeče zore!

 

Ustvarjalke festivala se sprašujejo: »Bomo orgazmično revolucijo gledale in gledali po TV-ju ali si bomo raje pomagali kar sami? Če je pornografija umetnost neskončne repeticije, kako potem izgledajo alternative? Kdo ima moč, da te lahko zares vzburi? Je queer ideja o eksplozivnih, brezmejnih odnosih naivna, izključujoča ali osvobajajoča? Mora zasebno vedno biti politično in komu je sploh mar, če ti pride ali ne?«

 

Petek – kratki erotični filmi

 

V petek je bilo predvajanih deset kratkih filmov, od teh dva strejt in en gejevski, štirje lezbični in trije, ki kažejo na možnosti drugačne interpretacije pornografije, ne bi pa mogli z gotovostjo reči, da so lezbični.

 

V Watching Lesbian Porn je Dayna McLeod pokazala, kako lahko gledamo lezbično pornografijo ali bolje, kako odpravimo vzburjenost ob skupinskem gledanju erotike s tem, da vklopimo feministično razmišljanje.

 

Jennifer Lyon Bell je posnela Headshot – prizor, ki ga v mainstream pornografiji ne vidimo, pokazal pa ga je že Andy Warhol sredi šestdesetih kot umetniški posnetek z zgovornim naslovom Blowjob. 9 minut moškega obraza, ki uživa. Posnetek je erotičen kljub temu, da ne vidimo seksa.

 

Jabolko je lahko spolni pripomoček. (jlp)

 

V filmu Emilie Jouvet The Apple se netipična Eva sleče v svoj kostum in se poigra z jabolkom. Montaža je hektična in tako omogoča vzpostavitev distance in refleksijo videnega. Njen Blind Porno je film, ki želi povedati, da je ljubezen slepa, ne pa gluha – vidimo nekaj malega gibanja, zato pa razločno slišimo vzdihe dveh divjih deklet.

 

Girls Who Like Porno, bivši tandem španskih ustvarjalk, od katerega je ostala le Maria Llopis, je posnel La Bestia, kratek film, ki drugače pokaže žensko goloto, ki je lahko tudi zverinska.

 

Še ena španska zadevica: Arantxa Martinez je posnela J, video performans, v katerem ženska v narodni noši pleše striptiz na tradicionalno plesno glasbo. Na ta način prevprašuje videnje ženskosti.

Najbolj vroč in najbolj hard core je bil odlomek iz serije Crash Pad. Porniči Shine Louise Houston veljajo za trenutno najbolj vročo robo na queer porno sceni. Okvirna zgodba je zelo enostavna: obstaja stanovanje, katerega ključi krožijo po lokalni sceni. Če dobiš ključ, imaš prostor za seks. Crash Pad je serija (zaenkrat) 42-ih neodvisnih feministično-lezbičnih hardkor porno prizorov.

 

Soulmate (Chel White), mračno zgodbo osamljenosti in voajerizma pripoveduje 55-letna ženska, ki si želi svojega mlajšega podnajemnika. Kljub temu, da se zdi, da je želja obojestranska, ni videti, da bi našla pot drug k drugemu. Ob pripovedovanju se ženska sprašuje o smislu pornografije, ki jo mladenič bere, in o svojih ter njegovih erotičnih občutjih.

 

V filmu Barbare DeGenevieve Love Hotel vidimo butch in femme, ki sta na koncu filma enako zadovoljeni, kar ni zelo pogosto v tovrstnih filmih.

 

Zadnji petkov film je bil gejevski porno film KeriOakiea Phineas Slipped, v katerem se erotične fantazije srednješolcev uresničijo kar na licu mesta. Film je precej kaotičen črno-bel izdelek, v katerem ni najbolj jasno, kdo koga kaj, ampak vzdušje je precej vroče.

 

V soboto so bili predvajani daljši filmi

 

Peggy in Tony Comstock snemata “resničen seks resničnih ljudi iz resničnega življenja”, pri čemer prav njun dokumentarni pristop onemogoča, da bi iz posnetega gradiva nastal resničnostni šov. Posnetkom spolnih odnosov v Ashley and Kisha: Finding the right fit se tako pridružujejo intervjuji z nastopajočimi, v tem primeru z Ashley in Kisho, ki pripovedujeta, kako sta se spoznali in zaljubili.

 

Tudi Trans Entities: The Nasty Love of Papi and Wil posname dejanski par, ki se pred kamero pogovarja o lastnih „perverznih“ seksualnih praksah, spolni identiteti in nemonogamni oz. odprti zvezi, v kateri je dovolj prostora za tri in več ljudi. Trans Entities je izjemno vroč queer film, v katerem nam režiser da pristen vpogled v zapleteno in strastno razmerje dveh posameznic/kov, ki za svojo spolno identiteto uporabljata izraz “trans entiteta”.

 

Tristan Taormino.

 

Tristan Taormino (Chemistry #3) vodi misel, da je “potrebno ljudi vseh spolov in spolnih usmeritev izobraževati o načinih, na katere je mogoče ustvarjati zdrave spolne odnose, ki nas krepijo in spreminjajo v boljše ljudi”. Serija filmov Chemistry je v svoji estetiki bliže mainstreamu, saj v njej nastopajo poklicne porno igralke in igralci. Od običajnih porno reprezentacij ženskih in moških vlog pa jo loči to, da gledalki da vpogled v zakulisje samega snemanja filma.

 

 

Povezave:

www.kudmreza.org/rdece/

---