Najstniška spolnost nekoč in danes

Kako ekonomska dobrobit skupnosti oblikuje družbene norme, ki določajo ''normalno'' najstniško spolnost.

Pred kratkim sem se s prijateljevim sinom pogovarjal o njegovem ljubezenskem življenju. Fant je čeden in bister, zato sem predvideval, da ima pri sedemnajstih verjetno že punco. ''Ne,'' je dejal. ''Nič deklet do 18-ega.''  Malce presenečen sem mu v šali odvrnil: ''Samo fantje potem?''

Najstniška homoseksualnost

Moj namen ni bil biti zbadljiv. Nekatere pred-industrijske družbe so namreč bile naklonjene homoseksualnim odnosom med najstniškimi fanti, saj so tako zmanjšali število spolnih odnosov pred poroko. Pogled na najstniško homoseksualnost je torej odvisen od tega, ali družba želi zmanjšati število zgodnjih porodov ali okrepiti institucijo tradicionalnega zakona. To po mojem mnenju odlično ponazarja dejstvo, da je tisto, kar velja za ''običajno'' spolno vedenje med najstniki, v veliki meri družbeno pogojeno. Ekonomska dobrobit skupnosti bolj kot si mislimo oblikuje naše mnenje o tem, kaj je v spolnosti običajno in kaj ne.

Starost ob prvem spolnem odnosu

Ekonomski položaj ima tudi pomemben vpliv na posameznikovo zdravje in na njegovo pričakovano življenjsko dobo. V družbah z nižjo pričakovano življenjsko dobo zato ne preseneča, da je nižja tudi starost, pri kateri so dekletom dovoljeni spolni odnosi. V Veliki Britaniji 16. stoletja, ko je bila povprečna življenjska doba v tistih časih je okoli 37 let, je bila ta starostna meja 10 let. Tudi ena izmed Valvasorjevih žena je imela vsega 12 let. Če torej ne morete pričakovati dolgega življenja, družba od vas pričakuje, da začnete z razmnoževanjem zelo zgodaj – čim prej, tem bolje. Pričakovana življenjska doba kot posledica ekonomskega položaja torej narekuje družbeno normo, ki določa starostno mejo, pri kateri so spolni odnosi družbeno sprejemljivi.

Primerna starost za poroko

Primer Velike Britanije v 16. stoletju pravzaprav ni najboljši, saj je bila takrat zemlja v Angliji zelo dragocena zaradi pritiskov povečane populacije. V odsotnosti zanesljivih kontracepcijskih sredstev pa je stroga prohibicija seksa pred poroko dober način omejevanja plodnosti. Omejeni viri in rast prebivalstva torej ponavadi povečajo starostno mejo, pri kateri je poroka družbeno sprejemljiva. Družbene norme, ki niso naklonjene zgodnjim porokam, zmanjšajo plodnost in rast prebivalstva in tako ohranjajo življenjski standard.

Najstniška nosečnost

Družbeni pogled na noseče najstnice je v smislu pričakovanega dohodka zelo tesno povezan z izobraževanjem. Če je pričakovan dohodek zaradi izobraževanja visok, kot je trenutno v razvitem svetu, potem v družbi velja negativen pogled na zgodnje porode. V nerazvitih družbah, kjer za skupnost par delovnih rok pomeni več kot posameznikova izobrazba, pa so najstniški nosečnosti precej bolj naklonjeni. Z industrializacijo in napredkom družbe se je torej spremenil tudi družbeni pogled na primerno starost za materinstvo.

Raznovrstnost spolnih nagnjenj

Razmah svetovnega spleta je vsem gejem, lezbijkam, biseksualcem in transeksualcem sveta omogočil, da z lahkoto najdejo sebi podobne in se z njimi identificirajo. Tehnološki napredek je tako vse s spolnimi nagnjenji, ki se razlikujejo od večine, spodbudil, da se z njimi odkrito soočijo in jih tudi javno razglasijo. Zaradi vse več tistih, ki so se odločili priti iz omare, se je posledično spremenil tudi odnos družbe do nekaterih spolnih nagnjenj, tudi pri tranziciji splošnega mnenja pa so svojo vlogo odigrali ekonomski faktorji.