Ne ženite se za velikim O

So ženske bolj nezadovoljene kot kdajkoli v zgodovini?

Enakopravnost

Spolno življenje ženske naj bi bilo najboljše v vseh letih obstoja civilizacije. Ne glede na to, ali to drži ali ne, različni podatki kažejo, da še vedno ne moremo govoriti o enakopravnem spolnem življenju ženske v primerjavi z moškim. B. Kahr je v Angliji opravil študijo, kjer je 14000 Britancev razkrilo podatke o svojem spolnem življenju. 21% jih je brez kakršnega koli spolnega življenja, 32% ima spolne odnose trikrat na mesec in 44% enkrat na mesec. Sodeč po anketi našega portala Intimatemedicine gre  Slovencem dosti bolje, čez 50% žensk je odgovorilo, da spolno občuje enkrat do trikrat na teden. Po Kahrovi študiji se ženske v vseh statistikah slabše odrežejo, razen v številu samskosti. Raziskava Standforske univerze je postregla z zanimivim podatkom, da ženske dosegajo 80% manj orgazmov kot moški. Če se enakopravnost kjerkoli odraža, se zagotovo ne v spolnosti. Glede na borbo feministk za pravice žensk se lahko legitimno postavi vprašanje, zakaj ravno na področju spolnosti ženske ne dosegajo „nivoja“ moškega?

Fiksiranost na orgazem in užitek

Ženska in moška spolnost sta zelo različni. Fiksiranost na orgazem je tipično moška domena. Boj za enakopravnost ženske je hkrati prinesel boj za enake pravice, za moške pravice. Ženska, ki je enakopravna, se osredotoči na orgazem. Vzemite katerokoli številko katerekoli revije za ženske in opazili boste vedno enake naslove, kako do orgazma. Dildoti, vibratorji, skrivne tehnike, položaji, lepota, izklesano telo, strast, pravi parfum, vse to naj bi bilo pomembno za dosego velikega O. Vsega tega ženske niso vedele do nedavnega, vibrator ali dildo so si lastile redke, pa vendar  podatki kažejo, da ženske ne dosegajo večjega zadovoljstva v spolnosti in da so, glede na moškega, še vedno v zaostanku. Če sedaj predlagam idejo, da fiksacija na orgazem ni najboljša ideja za ženske, se hitro vzdignejo ženski glasovi, da jim odrekam pravico do orgazma. Vendar podatki kažejo, da si to pravico ženske odrekajo ženske same, s tem ko se podrejajo moškemu pogledu na spolnost. Spolnost za žensko ni orgazem in nikoli ni bil, čeprav jih je teoretično zmožna doživeti neskončnokrat več kot moški.

Kje je ljubezen in kaj je ljubezen?

Teorij ljubezni je toliko kot ljubečih ljudi. Vedno več mladih odrašča v družbo, kjer se poskuša ljubezen in spolnost ločiti, oboje pa se da kupiti. Seks je postal kratkočasje, katerega nagrada je orgazem, ljubezen je postala nedosegljiv romantični ideal, ki se ga da nadomestiti z dogovorom, pogodbo, denarjem, hobiji, službo. Ljubezen ni več potrebna, spolnost je potreba, ki ne rabi več ljubezni. Dr. Petra Boynton, psihologinja, dodaja materialni vidik: „Dišeče sveče, erotično perilo, vse te stvari – nič ne razložijo, kako karkoli deluje, samo predstavlja neke sanje. Seks je postal obvezen, tekmovalen in skomercializiran. Reklame nam govorijo, da bi seks lahko bil dober, če bi le imeli njihov produkt.“

Ampak to je le vrh ledene gore. Fetiši lepotnih idealov uničujejo samopodobo vsake ženske, ki jim ne ustreza. Ljudje porabijo več časa za skrb, kako izgledajo, kot za uporabo svoje podobe v zabavne spolne namene. Ljubezen je postala nekaj zunaj nas, nekaj kar n s udari, kar sami nismo zmožni. Spolnost je postala tekma med tekmami, tekma po več orgazmih, po lepoti, po kadru. Kakšen smisel imata dve lepi pobriti telesi v temi, kjer ju nihče ne vidi? Gre za kader, za videz spolnosti, za moško komponento. Ženske bodo morale svojo spolnost odkriti na novo, kajti sedaj jih je pod pretvezo feminizma posrkal šovinizem, v želji po orgazmih se je pravi užitek spolnosti izgubil.