SEKS: Od nezadovoljenosti lahko zbolimo!

Kakšen je dejanski pomen spolnosti za človeka in njegovo zdravje?

Ko so neko študentko vprašali kako njene vrstnice gledajo na spolnost, je vse presenetila z odgovorom, da jih spolnost ne zadovoljuje, ker ne vedo v kakšen življenjski okvir naj jo postavijo, kaj naj od nje pričakujejo in koliko naj vanjo vlagajo. Če si ljudje ne znajo odgovoriti na ta temeljna vprašanja, ne morejo pričakovati zadovoljstva v spolnosti.

Čemu služi spolnost?

Brezspolni opazovalec z drugega planeta, bi po besedah Stuarta in Susan Holroyd, avtorjev knjige Ljubezen in spolnost, hitro sklepal, da služi spolnost pri človeški vrsti predvsem za prepričevanje za kupovanje avtomobilov, oblek, parfumov in alkohola. Do istega sklepa bi lahko prišel tudi otrok, postavljen pred televizijski ekran, kjer kar mrgoli takšnih in drugačnih reklam, ki za prodajo artiklov izkoriščajo spolnost. Eden prvih korakov k zrelosti je, da ugotovimo, da služi spolnost še za mnogo več. Otrok kmalu ugotovi, da se dojenčki rojevajo iz spolne zveze in da jih ne prinese štorklja, kot mu skušajo pojasniti nekateri starši. Otrok zelo hitro pride do sklepa da je spolnost namenjena rojevanju in uživanju moškega in ženske. Biološko so vse dejavnosti, ki jih potrebujemo za preživetje vrste, pod krmilom močnih nagonov, katerih zadovoljitev prinaša telesni užitek. Od vseh bioloških nagonov, ki poganjajo življenje živali, je edino lakota močnejša od spolnih potreb.

Cerkev in spolnost

Mnogi ljudje ne pridejo čez stopnjo spolnega življenja, čeprav lahko uživanje, kadar postane človek nenadno orodje lastnih nagonov, okrni človekovo svobodo in dostojanstvo. Lahko zbudi tudi občutke krivde in ponižanja v zvezi s spolnim odnosom. Knjiga Ljubezen in spolnost navihano omenja svetega Avguština, ki je molil in dejal: »Gospod, daj da bom čist, pa ne takoj.« S tem je seveda izrazil protislovne občutke v zvezi s spolnostjo, občutke, ki so v naslednjih stoletjih mučili in vodili v zmedo generacijo za generacijo. Če je bilo v preteklosti nemara še razumljivo, da prinaša spolnost užitek pa tudi kazen, recimo nezaželena nosečnost in številne nekoč neozdravljive bolezni, pa danes na spolnost nikakor ne smemo več gledati kot le na razmnoževalno funkcijo, marveč kot del partnerske zveze in krono ljubezni. Zanimivo je, da cerkev marsikje obtožujejo, da upodablja spolnost kot nedostojno, neokusno in grešno. Vendar pa so mnoge vere imele seks za nekaj svetega, za obliko združitve in mogočnega preseganja stvarnosti, kjer človek premaga svojo odtujenost in osamljenost. Na tak način je spolnost recimo prikazoval tudi znameniti D. H. Lawrence. Njegove romane so nekateri obsojali, rekoč da so pornografski, spet drugi pa so v njih videli nekaj poučnega in lepega ter jih proglašali za mojstrovine.

Seks kot osebnostna rast

V zadnjih letih se oblikuje še en nov pogled na spolnost, kot sta pravilno ugotovila prej omenjena zakonca Holroyt. Ne zanika se, da je spolnost namenjena ploditvi in užitku  ter da je oblika vzvišenega združevanja, dodaja pa se, da je tudi zelo pomembna za osebnosti razvoj in rast človeka. V humanistični psihologiji danes poudarjajo, da so mnoge bolezni, ki sta jim podvržena tako posameznik kot družba, posledica nezadovoljive temeljne človekove potrebe po rasti, razvoju, zorenju in seveda seksu, ki je velik del osebnostne rasti. Ameriško psihološko združenje je že leta 1969 recimo priredilo simpozij z naslovom Spolnost-obnavljanje in odkrivanje samega sebe. Eden od pomembnih govornikov, doktor David Mace, je poudaril, da prava spolna revolucija niso očitne spremembe spolnega vedenja, ampak radikalna sprememba v načinu razmišljanja o spolnosti. Sprememba od negativnega k pozitivnem, od zatiranja k sprejemanju. Doktor Jessie Bernard pa je na istem simpoziju predstavil tudi članek o Regenerativni moči spolnosti in pojasnil, kako neznansko se je spremenilo pojmovanje spolnosti in kako se je dimenzijama razmnoževanja in užitka pridružila še dimenzija ljubezni in osebnostne rasti.