Seks turizem

Nekateri gredo na morje, drugi v gore, nekateri pa v iskanje neizpolnjenih seksualnih užitkov in fantazij. Da, seks turizem je v strašanskem razmahu. Ne spreglejte več o tem!

Zakorakali smo v čas poletnih dopustov. Okusi so različni- eni bi šli na morje, drugi v hribe, tretji pa ne načrtujejo sprostitve ob hladu gorskega zraka ali rahlega morskega vetriča, ki boža obraz, temveč razmišljajo o vročih nočeh, ko bodo nadoknadili vse, kar so si želeli kdaj izkusiti, pa je v njihovi državi prepovedano, ali pa se svojih fantazij tako sramujejo, da morajo oditi na drugi konec sveta po izpolnitev.

Govora je o seks turizmu, ki je v svetu v neverjetnem razmahu. Seks turizem ne pomeni, da gremo na počitnice in si privoščimo poletno avanturo, seks turizem tudi ne pomeni prostovoljne, pravno urejene prostitucije. Seks turizem je vedno bolje organiziran posel, je prostitucija, ki se je razcvetela kot morje. Razcvet pa mu je omogočila predvsem revščina, neurejena zakonodaja in oblasti, ki so pripravljene pogledati stran.

Revščina, neenakost med spoloma (ki ženskam ponekod še vedno otežuje dostop do izobrazbe in s tem posredno do samostojnosti), nestanovitna ekonomija, internet, anonimnost, ki da marsikomu občutek osvoboditve moralnih in družbenih spon, neodgovornost, rasizem (prepričanje o manjvrednosti druge rase) so prav tako dejavniki, ki vzpodbujajo ta turizem.

 

Seks turizem pomeni za države v razvoju dobrodošel vir dohodka (Indonezija, Filipini, Tajska pridobijo od seks turizma od 2% do 14 % BDP). Pomeni pa tudi vedno večjo nevarnost za tamkajšnje prebivalce, predvsem otroke in ženske. Kraji, kjer cveti seks turizem so namreč postali raj med drugimi tudi za pedofile. K tem krajem se poleg Azijskih vedno pogosteje prišteva tudi Mehiko in države Srednje Amerike. Odjemalci storitev pa so pretežno zahodni Evropejci in Američani.

Marsikateri seks turist je prepričan, da je dobrodelna organizacija, ki pomaga ubogim, ker so vse druge organizacije nemočne in nesposobne pomagati. Neverjetna sposobnost spreobračanja resnice kaže na resen problem, ki ga ima tak človek z dojemanjem realnosti.

Pričevanja, ki jih lahko slišimo, preberemo, kažejo vse prej na kaj drugega, kot dobrodelnost- gre za klofuto človeškemu dostojanstvu. Vest si ljudje perejo še z drugimi za lase privlečenimi izgovori za svoje početje, kot je na primer ta, da države, v katerih pretežno prihaja do tega, ne poznajo enakih družbeno vzpostavljenih tabujev. 

Gotovo to niso edini izgovori, vendar sem prepričana, da noben izmed njih ne more opravičiti in spremeniti tega, da so ti otroci tepeni, lačni, fizično zlorabljeni, omamljeni proti svoji volji, vzeti iz svojega okolja in oropani otroštva. To res ni povezano z družbeno vzpostavljenimi tabuji, ampak z nečlovečnostjo storilca.Takšno opravičevanje samo še bolj kaže na zblojeno sliko o realnosti, tistega, ki to počne. Prav tako pa tudi tistega, ki to dovoljuje.

Milijoni živijo od seks turizma, prav toliko jih ima zaradi tega uničeno življenje. Kljub temu ne moremo reči, da se s tem stvari uravnovesijo, saj je tehtanje s človeškimi življenji na tak način nedopustno.