Spolnost in istospolne poroke - ste za ali proti?
V Sloveniji in po svetu smo priča tihi debati o porokah istospolnih partnerjev, pri čemer si mnenja zelo nasprotujejo. Problem se da osvetliti tudi z vidika spolnosti.
Retna/jlp
Istospolni partnerji se borijo za enakovredno ovrednotenje svoje zveze pred zakonom, torej državo in njenimi institucijami. Eno izmed bistvenih vprašanj je, ali je seksualna usmerjenost sama po sebi kakorkoli povezana s samo institucijo zakona. Po definiciji zakona se lahko v Sloveniji poročita samo osebi nasprotnega spola. Vendar nič ne piše o spolni usmerjenosti teh dveh oseb. Kako in s kom človek seksa, je prepuščeno njegovi izbiri oziroma dogovarjanju partnerjev. Cilj zveze dveh ljudi, ki ga v naši kulturi poznamo, od kar obstaja, je namenjen ohranjanju neke strukture družbe. Debata o tej strukturi bi bila potrebna, če bi hoteli spreminjati osnovno celico.
Če poenostavim, družina je stroj za proizvodnjo in vzgojo otrok. Če družina tega ne omogoča, ne služi svojemu namenu v očeh države. Takšni disfunkcionalni družini država včasih ponudi možnost nadomestka lastnega otroka, posvojitev. Tukaj istospolni partnerji zahtevajo izenačitev z disfunkcionalno družino, saj izkušnje kažejo, da lahko posvojijo otroka in ga tudi vzgojijo. Če istospolna partnerja že ne moreta otroka roditi, ga lahko vsekakor vzgojita kot vsaka druga zveza dveh posameznikov. Tukaj se krešejo mnenja.
Retna/jlp
Nekateri navajajo te analize, drugi druge, vedenje o vplivu na razvoj otroka glede na strukturo zveze pa je težko predstaviti kot dejstvo. Vendar srž debate ni tukaj. Gre za preprosto odločitev, kakšna družba želimo biti. Uvajanje takšne novosti, kot je popolna redifinicija osnovne družbene celice, bo vedno eksperiment z nenapovedljivimi posledicami, ki jih ne moremo vnaprej etikirati za "dobre" ali "slabe".
Dejstvo ostaja, da bi se družba spremenila in da bi se sčasoma pokazale posledice. Tu se moramo ustaviti in razmisliti. Argumenti pro et contra niso združljivi, družba na takšne spremembe v Sloveniji kaže odklonilen odnos. Nobena vlada ne bo delovala proti večinskemu mnenju družbe. Razumeti je treba aktiviste, ki se borijo za svoje pravice, ravno skozi postopno širjenje razprave bo večinsko mnenje sprejelo širši koncept istospolne problematike.
Pomembno pa je, da iz jedra razprave izgine spolnost kot taka, saj ni pomembna tako pri „tradicionalni“ strukturi družine kot ne bi smela biti pri istospolno družini. Reproduktivna funkcija družine ni v celoti povezana s spolnim aktom, ta je le biološko dejstvo, ki reprodukcijo omogoča, ne moremo pa ga na to funkcijo zreducirati. Seks lahko vpliva na naše odnose, družino, okolje, za vzgojo otrok pa ostaja nepomemben, veliko bolj štejejo osebnostne kvalitete, ki niso vezane na spolno usmeritev.
Retna/jlp
Nekje v ozadju se odpira vprašanje, ki ga težko izrečemo. Ali se kot družba strinjamo, da produkcija otrok preide v roke znanosti, biologije in medicine, da sprejmemo dejstvo, da družina neha biti reproduktiven organ in postane le vzgojni? Smo pripravljeni na to, da medicina ustvarja živa bitja, ki jih razdelimo med najboljše vzgojitelje? Vprašanja so na mestu, vendar še enkrat ponavljam, niso etična vprašanja in ne smemo jih ocenjevati iz vidika preteklosti ali bojazni za prihodnost glede na naše strahove. Nekateri smo nagnjeni k tveganju in spremembam, drugi so pristaši tradicije, varnosti in preizkušenosti. Zakaj bi sistem menjali, če deluje dovolj dobro in še ni izčrpan? Samo zato, ker ga lahko?
3.13 (8 gl.)
