Spoznajte burno zgodovino striptiza!

Vas zanima kako so izvajali striptize, ko je bilo golim ženskam prepovedano, da se premikajo?

Zapeljevanje moških je umetnost, katero je nežnejši spol skozi tisočletja izpopolnil do prave umetnosti. Striptiz, ki ga je tudi norveško sodišče leta 2006 označilo kot umetniško obliko, je kombinacija plesa, razkrivanja telesa in zapeljevanja občinstva. Ima bogato zgodovino, vendar je njegov status vedno bil kočljiv.

Striptiz v antiki

Čeprav nočni klubi kot so Moulin Rouge v Parizu ali Condor Night Club v San Franciscu radi trdijo, da se je prav tam zgodil »prvi pravi striptiz« je takšna ali drugačna vrsta erotičnega plesa, ki vključuje slačenje, poznana že iz najzgodnejših časov.

Ena izmed sumerskih mitoloških zgodb o boginji Inani govori o njenem obisku v kraljestvu mrtvih. Inana, boginja ljubezni, seksualnosti in plodnosti, se je bogato oblekla, vendar je pred vsakimi vrati, ki vodijo globlje v kraljestvo smrti, morala odvreči kos oblačila, dokler ni popolnoma gola stala pred samim prestolom. Nekateri zgodovinarji in antropologi enačijo to zgodbo s kasnejšo antično rimsko pripovedjo o Salomé, ki je pred kraljem Herodom zaplesala ples sedmih tančic. Čeprav v zgodovinskih virih ni zapisano, da je katero svojih tančic dejansko odvrgla, na to nakazuje dejstvo, da so v antični Grčiji poznali posebno kategorijo prostitutk, ki so zapeljevale s plesom, glasbo in slačenjem.

Na prelomu prejšnjega stoletja je ples sedmih tančic ponovno oživel z adaptacijami zgodbe o Salomé na dveh frontah – najprej z verzijo Oscarja Wilda, kasneje še opero Richarda Straussa. Znana igralka in plesalka Maud Alan je svoj takrat kontroverzni ples sedmih tančic zaplesala – tako kot Salomé pred Herodom – pred samim angleškim kraljem Edvardom VII.

Tudi Teodora, žena bizantinskega vladarja Justinijana, je pritegnila oko svojega bodočega moža kot kurtizana. Izvajala je plese, v katerih je s sebe odvrgla toliko oblačil, kolikor so dovoljevali zakoni.

Začetki modernega striptiza

V 19. stoletju je v Parizu že bila bogata tradicija plesalk, ki so zabavale moško občinstvo v Moulin Rougeu in drugje. Konec 19. stoletja pa je postala popularna predstava, v kateri je nastopajoča med svojimi oblačili zaman iskala nevidno bolho. Kakopak je v procesu izgubila vse svoje krpice. Tudi kasnejša vohunka in femme fatale Mata Hari se je v tistem času kalila v Parizu. V svojem nastopu v muzeju orientalske umetnosti je izvajala striptiz, ki ga je zaključila le v modrčku iz nakita in dekoracijami v laseh.

V ZDA se je striptiz začel v potujočih karnevalih in burlesknih gledališčih, kjer so znane striptizete navduševale gledalce. Zlata doba ameriške burleske, ki je vključevala komedijo, akrobatske in plesne točke, je bila predvsem zabava za množice in je trajala do 2. svetovne vojne. Mnoge znane striptizete, kot so Gypsy Rose Lee in Lili St. Cyr, so striptiz v ameriški kulturi povzdignile v umetniško obliko in ga uspešno prenesle v takratne filme. Zahvaljujoč filmskemu gradivu so te striptizete danes kultne ikone in navdih za moderne umetnice erotike.

Kreativni striptizi v Londonu

Velika Britanija ima bogato zgodovino tudi na pravnem področju, mnogi njeni starejši zakoni so se tako ohranili tudi do poznega dvajsetega stoletja. Eden takih moralnih zakonov je do šestdesetih let prepovedoval golim dekletom, da so se premikale. To je pripeljalo do kreativnih rešitev kako zaobiti ta nadležni zakon.

V tridesetih letih 20. stoletja so se organizatorji in striptizete zatekli k t.i. »živim slikam«. Izvajalci so se postavili na svoje položaje in tako obstali do konca prikaza. V tem primeru je seveda šlo za gola dekleta, nad katerimi so lahko gledalci pasli oči. Z leti so se domislili najrazličnejših metod kako dekleta premikati (predvsem z vrvmi), ne da bi one same naredile en sam gib. Drugi način izogibanja črki zakona so bili plesi s pahljačami. Plesalke ali njihove pomočnice so s pahljačami razkrivale posamezne dele telesa, dokler ni »striptizeta« v finalu končno povsem razkrila svoje golo telo – in seveda morala obstati na mestu, preden so jo po nekaj minutah spet zakrili.

Striptiz danes

Danes je najbolj razširjena oblika striptiza ples ob drogu, ki je postal stalnica striptiz barov. Kot alternativna oblika modernega striptiza pa se vedno bolj uveljavlja t.i. nova burleska, ki se opira na nastope iz ameriških burlesknih gledališč v zgodnjem 20. stoletju. Tukaj se poudarek prenese iz samega slačenja na drugi del besede – »tease«, kar pomeni draženje, namigovanje. Vključuje elemente zabavljaštva, erotike in kabareta, plesalke in striptizete pa so najrazličnejših postav, za vse okuse.