Spoznajte eksotične poročne sisteme! (1. del)

15.11.2008 | Sašo Stojanov

Danes vas popeljemo skozi mnogoženstvo in mnogomoštvo ter do zamenjave žen bratov in sestra. Zanimivo in poučno branje!

Mnogoženstvo na zahodu ni navadna praksa. Sem in tja se zfodi, da vidimo "trojčka", a le kot spolno prakso. (jlp)

Prav gotovo ste že slišali o pojavu različnih poročnih praks, ki se pojavljajo širom po svetu. Različnost teh je posledica drugačnega dojemanja spolnih vlog, prepleta zgodovinskih in tradicionalnih elementov, ki imajo pomembno vlogo tudi danes. Kar se zahodnjaškemu pogledu mogoče zdi nedojemljivo, je daleč stran popolnoma normalna praksa, ki se je ne postavlja pod vprašaj, kot se postavlja pod vprašaj poroka v zahodnih družbah. Prav tako tudi tam zunaj poročna pravila in prakse zaobsegajo ekonomske in simbolne aspekte, materialne transakcije in aspekt postporočne rezidencionalnosti (kje par po poroki živi).

Poliginija oziroma mnogoženstvo in poliandrija oziroma mnogomoštvo

Poliginija in poliandrija se ne izključujeta, lahko sta oba prisotna v isti družbi. Družbe z več ženami oz. možmi ne prenašajo neporočenosti oz. celibata. Problem pomanjkanja žensk v poliginiji se rešuje z visoko stopnjo ločevanja. Poliginija oz. mnogoženstvo je najbolj razširjena v muslimanskih deželah in v Afriki. Vseeno je večina mož tudi v teh družbah monogamičnih. Le najbolj spretni si pridobijo največ žena, kar pomeni tudi največ otrok, več delavne sile, več bogastva, prestiža in moči. Osnovni problem je nevestnina oz. bridewealth (to je nasprotni pojav doti, saj mora moževa potomska skupina obdarovati ženino potomsko skupino; bridewealth je tudi varovalka, ki omejuje neskončno število žena). Tako mora možev oče plačati za sinovo nevesto. V vzhodni Afriki imajo največ žena najpremožnejši starci. Te družbe so patrilinearne. Konflikt se pojavlja med sinovi in očeti in konflikt med ženami. Med njimi se vzpostavi hierarhija, ena žena namreč dobi več pravic od ostalih. Med ženami se lahko pojavi tudi zavezništvo, saj s skupnim delovanjem lahko obvladujejo svojega moža. Zgleden poliginičen zakon v zahodni Afriki natančno opisuje Laura Bohnnan. Največjo moč ima prva žena oz. ava. Ta ima pravico možu izbirati ostale žene. Danes je poliginija v recesiji tudi v Afriki – razen v islamskih deželah.

Mnogoženstvo si pri nas težko predstavljamo. Vlogo imajo socio-kulturni, ekonomski in politični dejavniki. (jlp)

Poliandrija oz. mnogomoštvo

Tu ne gre za obratnost poliginije. Poliandrija poimenuje situacijo, kjer si več moških deli eno ženo. Takšna situacija je posledica pomanjkanja – a ne pomanjkanja žensk, temveč pomanjkanja zemlje. Poliandrija je oblika boja proti delitvi zemlje z dedovanjem. Po večini se pojavlja v poljedelskih družbah. Primer poliandrije je himalajska poliandrija, ki pa se kombinira s poliginijo in monogamijo. Poliandrija je skoraj vedno bratska, kar pomeni, da si bratje delijo isto ženo. Vendar to ne izključuje možnosti, da bi se kateri od njih še enkrat poročil. Radcliff-Brown govori o načelu enotnosti otrok skupnih staršev. Vsi otroci istih staršev sodijo, ne glede na spol, v isto skupino. Otroci so v principu zamenljivi: ob smrti matere jo lahko nadomesti njena sestra. Z eno žensko se lahko poročijo do 4 bratje, več pa ne.

Načelo zamenljivosti bratov oziroma sestra

Pri principu »Levirat« je ključna oseba Levir, ki hebrejsko pomeni možev brat. Brat se z vdovo ne poroči, temveč le stopi na bratovo mesto. Novorojeni otroci se še vedno smatrajo za otroke pokojnega brata. Takšno obliko zamenljivosti poznajo v Afriki, Aborigini v Avstraliji in nekatere družbe v Severni Ameriki. Moderna antropologija levirat razlaga z logiko nevestnine. Rodovna skupina si z nevestnino pridobi pravico do otrok (zato dovolijo zamenljivost – da nevestnina ni neizkoriščena, da dobijo nove člane skupine). Levirata pa ne smemo enačiti s podedovanjem vdove. Nekatere družbe namreč poznajo takšno zamenljivost, kjer brat nadomesti pokojnega brata in se poroči z njegovo ovdovelo ženo. Vendar ta brat rojeva otroke v svojem imenu in ne več v bratovem kot pri leviratu.

Si predstavljate to trojko kot poligamno in funkcionalno obenem?

Pri principu »Sororat« se moški se poroči z ženino sestro, če ta umre. Če žena umre preden rodi novega člana skupine, lahko moževa skupina zahteva odškodnino ali zamenjavo. O Sororalni poliginiji govorimo, če se moški poroči z žensko, kasneje pa še z njeno sestro. Za sestro je nevestnina nižja.

Jutri preberite več o ljudeh, ki se poročijo z duhom in tistih, ki se poročijo z bogom.