Vzamete kdaj v roke erotično poezijo?

Erotična literatura je še vedno v ozadju, kljub temu, da pomembno razvija našo čustveno inteligenco.

Seks se dobro prodaja

Erotična literatura je še vedno področje, ki ga literarna veda ne jemlje kot vredno znastvene obravnave. Res je, da se je trg zelo odprl za erotiko v literaturi, vendar je to po mnenju Alojzije Zupan Sosič, urednice prve antologije slovenske erotične poezije V tebi se razraščam (2008), to bolj posledica premika v prodajanosti seksa kot premika v glavah ljudi. Večinoma smo še vedno erotično nepismeni.

Ljubezenska, erotična in pornografska pesem

Za razliko od količine literature o ljubezenskih temah je o erotični književnosti le malo teoretskih del. Ljubezenska pesem se od erotične loči predvsem po tem, da se koncentrira predsvem na emocionalni vidik ljubezni, erotična pesem pa upošteva še druge. Zanjo je značilno srečanje ljubimcev, medtem ko sta v ljubezenski pesmi ljubimca ločena. V erotični pesmi pride do tesnega telesnega stika med njima (njimi), čustva in čuti pa so izraženi vizulano,s tipičnim erotičnim besednjakom, vendar pa ne dobesedno. Fizis pa je vsekakor odet v estetiko, torej v metafore in druga retorična sredstva, kar erotično pesem loči od pornografske, katere glavni cilj je čim večkrat in čim bolj podrobno ubesediti kopulacijo z namenom zabavati in vzdražiti bralca. Erotična pesem telo in telesno opisuje z estetskim odmikom, cilj je spolnost, ni pa namen. Z Barthesovimi besedami: erotika je govor namigovanja.

Tradicionalno poslanstvo erotike je vitalizem

Eden najbolj znanih slovenskih erotičnih pesnikov je Ivo Svetina, ki je celo zbirko naslovil Joni. Svetina je dosledni erotični vitalist, ki je po besedah Janija Kovačiča v času nastajanja te zbirke zavzeto poskušal najti njaboljši način, kako ubesediti »trenutek, ko pride not«, ne da bi bil pri tem pornografski.

Tradicionalno poslanstvo erotike je vitalizem, poudarjanje življenjske moči v vsej njeni širini in vseh oblikah, predvsem pa ustvarjalni. V obdobju modernizma se v to vrine nihilizem in erotika ne more več biti pribežališče pred poblaznelim svetom. Dvojina je pogosto boleča, saj je zgolj vsota dveh samot. V človeku se pojavi strah pred tem, da bi se iztočil, izgubil v nič, kar se lahko zgodi, če na drugi strani ni pravega odziva. Strah pred izničenjem je paradoksalen. Limita erotike je izguba jaza, popolna predaja (kar nas spomni na islamski misticizem, kjer je lahko tudi izguba jaza v erotičnem pot do boga), kar človeka, ki mu je lastni jaz edino sidrišče, gotovo navdaja z življenskim strahom.

Opismenjevanje za ljubezen

V zadnjem času je tabujev vse manj, erotični poeziji se avtorji in bralci ne izogibajo. Tudi homoerotična poezija ni več zgolj zamegljena in zavita v duhovno kopreno,  vendar pa je ta še vedno odrinjena na margino, sploh lezbična. Znanost še ni odprta za erotiko in obstaja celo seksistično prepričanje, da je to tema, s katero naj se ukvarjajo ženske. Po mnenju Alojzije Zupan Sosič, ki predava literarno erotiko pod naslovom Slovenska ljubezenska in erotična pesem, smo ljudje, čeprav se zelo zanimamo za to področje, pravzaprav erotični analfabeti, da smo zelo nepoučeni o določenih ljubezenskih sistemih, stereotipih in identitetah. V intervjuju za AirBeletrino je dejala: »Po mojem mnenju ne potrebujejo državljanske vzgoje, niti ne verske (to znatno bolj zgoščeno in sistematično nudi verouk), pač pa vzgojo za ljubezen.«

Podobnega mnenja bi bil tudi Charles Darwin, tako rekoč arhetip znanstvenika, ki je v svojem življenjepisu zapisal, da je po svojem tridesetem letu za dolgo časa izgubil zanimanje za umetnost, v kateri je prej zelo užival. »Zdi se mi, da je moj um postal nekakšne stroj za mletje splošnih zakonitosti iz velikih zbirk dejstev... Izguba tega zanimanja je izguba sreče in lahko intelektu celo škoduje. Še bolj pa lahko škoduje moralnemu značaju, ker slabi čustevno plat naše narave.«

Povezave:

www.airbeletrina.si/index.php