Zakaj ne bi šli letos na plažo popolnoma goli?

Nekateri ljudje na nudizem še vedno gledajo z zadržkom in ga celo obsojajo, a bistvo nudizma je, da človeka sprosti.

Izpoved celjskih nagcev

Pred leti sem kot novinar obiskal Klub celjskih nudistov, ki so svoje pribežališče, ali še bolje, svoj raj pod soncem, našli ob Šmartinskem jezeru, priljubljeni izletniški lokaciji mnogih Celjanov. Okoli njihove plaže so bile hiše, le malo stran pa je bila dokaj prometna cesta. Pa vendar, skupina moških in žensk, ki so si tam postavili tudi šotore in si privoščili čisto prave počitnice, je okoli skakala popolnoma gola. In ni jih bilo malo. Prišle so cele družine, prišli so prijatelji in prijateljice, prišli so tudi radovedneži, ki so upali, da bodo osvojili srce, ali če povemo malce bolj igrivo in kontekstno, mednožje kakšne ženske. Začel sem pogovor s predsednikom društva, ki se mu je potem pridružila še tajnica, nato pa tudi nekaj ostalih članov. Sedli smo za mizo, jaz oblečen, oni pa popolnoma goli in z željo, da javnosti pojasnijo zakaj pravzaprav gre. Ustanovili so nekakšno društvo za svobodo telesa, torej društvo, kjer so se zavzemali za človeka, ki se vrne nazaj k naravi in vsaj za nekaj trenutkov pozabi na kolesje moderne in uničujoče družbe. Ker je bila njihova golota zares naravna in brez čudnih namenov, sem jim verjel in kupil filozofijo, ki se mi je zdela zanimiva ter na nek način romantično lepa. Prav nič jim jim ni bilo nerodno. Pa še videlo se je, da so nudisti že od nekdaj, kar pomeni, da na gola telesa nasprotnega spola niso gledali prav nič seksualno. Povedano z drugimi besedami, sprostili so se, spočili od vsakdana, največji čudak pa sem zaradi dejstva, da sem bil še vedno v obleki, seveda izpadel jaz sam.

Izvor nudizma

Nudizem, ali če hočete, naturizem, izhaja iz grške besede natura, ki pomeni naravo. In iz besede nudus, ki pomeni nag, gol in prazen. Gre za določeno pojmovanje mitov in starih verstev. Te pojavne oblike družbene zavesti naj bi se po besedah Vlada Sruka, avtorja leksikona Morala in etika, razvile iz človekovih doživljanj naravnih dogajanj. Ali kot pravi avtor sam: »Strah pred silovitostjo in neobvladljivostjo nature je polagoma prehajal v spoštovanje in obtoževanje sil, ki so v njej. Naturizem je lahko tudi izraz za samo oboževanje oziroma čaščenje prirode ali posameznih pojavov in procesov v njenem okrilju.« Lahko bi rekli, da so bile tudi rimske borbe gladiatorjev neke vrste nudizem, ali še bolje, ekshibicionizem, kjer so se gledalci naslajali tudi ob golih telesih zvezdniških gladiatorjev, ki so prav tako uživali brez obleke.

Malomeščanski predsodki?

Po mnenju Vlada Sruka je naturizem v današnji uporabniški družbi, masovni kulturi in množičnem turizmu nekakšna življenjska in nazorska modna drža, katere glavni aspekt je seveda tudi nudizem, razgaljanje svojega telesa pred drugimi ljudmi. Lahko bi rekli, da gre za modni trend, morda celo za uporniško držo, ki se je lepo pokazala pri skupini žensk, ki so se hotele na Švedskem tudi na bazenih sončiti zgoraj brez. Ali pa recimo pri kakšnih nagcih, ki priletijo na nogometno igrišče in kolesarjih, ki se udeležijo golega maratona, s ciljem, da pokažejo stik z naravo. Nekaj podobnega bi lahko dejali tudi za številne zvezde, ki se slečejo zaradi boja proti nošenju krzna in s tem izrazijo odpor ter uporniško držo do tega perečega problema. Zanimivo je, da zagovorniki nudizma zagovarjajo tezo, da je sram le malomeščanski problem in da človek v začetku svojega obstoja ni nosil oblačil. Po njihovem mnenju gre celo za nezdrav predsodek, kjer človek z oblekami skriva svoje telo in se nesamozavestno pretvarja, da je nekaj drugega kot v resnici. To seveda ni povsem resnično, še posebej, če gre za slačenje, s katerim posameznik misli, da je zaradi tega moderen, brez napak in svoboden. To je pretiravanje in v bistvu navaden blef, ki z osnovno filozofijo nudizma nima nobene zveze. 

Bistvo nudizma

Pa vendar bi bilo, kot pravi Sruk, nepošteno reči, da je nudizem le ekshibicionizem, le nemoralno obnašanje. Gre predvsem za poskuse živeti drugače, nekaj premakniti v sorazmerju z ljudmi, spremeniti občutenje, razmišljanje in ravnanje. Lahko bi rekli, da gre za nekakšno pop filozofijo, ki propagira rek, da je treba nazaj k naravi in da se človek združi z naravo. Resda močno skomercializiran, pa vendar še vedno tak, da mu lahko verjamemo.  Še posebej, ko na kakšni plaži opazimo družinico, ki se povsem simpatično ter neobremenjeno nastavlja sončku in uživa v kopanju brez kopalk. Drži, bistvo nudizma je, da človeka sprosti, mu da krila in ga resnično združi z naravo. Ali kot zaključi Sruk: »Bistvo je v tistem niču, ko človek sleče vsa oblačila.«