Predstavljamo erotične knjige! 2. del: Nimfomanka

Za vas smo prebrali knjigo Nimfomanka. Preberite, kako nimfomanska je knjiga in ali je vredna branja.

 

Knjiga nas najprej popelje v brezskrbno spolno življenje mlade in ambiciozne Val. (jlp)

 

Čas nimfomanije

 

Val je dobro situirana Francozinja, ki živi in dela v Španiji. 29-letna mladenka uživa v spolnosti ter si jo privošči na vsakem koraku in z vsakim, ki ji je pripravljen ponuditi svojega korenjaka. Že v prvih poglavjih knjige nas preseneti cilj glavne junakinje, saj pravi, da si želi prefafati maratonskih 1.200 m in hitro v glavi preračuna, da to pomeni fafanje 10.000 penisov, če je njihova povprečna dolžina 12 cm. Seksa za užitek, ne za denar. Ker se naši Val seks ponuja na vsakem koraku, se nam včasih lahko marsikateri dogodek v knjigi zazdi banalen in privlečen za lase, a se naša nimfa požvižga tako na naša mnenja kot tudi na mnenja mimoidočih v parku, na ulici, v javnem stranišču ali na pokopališču, ki bi bili kaj hitro lahko priča njenemu brezskrbnemu seksu.

Val si seks privošči tudi z neznanci, zaradi česar se znajde med rjuhami tudi z 'ogabnim debeluhom' Robertom. (jlp)

Mami in ljubezen

 

Najbolj navezana je na babico, ki jo kliče Mami. Ta ji zaupa, da svojega telesa pred poroko z Valinim dedkom ni predala nikomur, obenem pa prizna, da si želi čas prevrteti nazaj, da bi lahko seksala s celim svetom. Mami je edina, ki ji Val zaupa o svojih spolnih izkušnjah, dokler njune vezi ne pretrga usoda. Nimfa se kljub svoji ljubezni do seksa brez čustev in obveznosti vseeno vrtoglavo zaljubi, kar ima na njeno življenje trajne posledice. Ljubezen v njej prebudi čustva, za katera je mislila, da ne obstajajo. Po njihovi zaslugi se zelo hitro spremeni v materinsko žensko in skorajda gospodinjo, kar jo oropa njene svobodne nimfomanske narave. Vsako nežnost ji življenje kaj hitro vzame, zato se naša junakinja zelo hitro znajde na psihičnem dnu.

Zaradi ideje o popolni ljubezni se Val znajde na psihičnem dnu. (jlp)

Vrhunec perverznosti

 

Vrhunec perverznosti zgodba vsekakor doseže z dogodkom na pokopališču, ko se Val čisto nepričakovano v temi lotita dva umazanca. Dva smrdeča, pohotna pogrebnika z napetimi hlačami, ki v glavni junakinji vidita dobro priložnost za olajšanje in jo izkoristita kot objekt drkanja dokler je ne zalije njuna sperma. Potem ko jo prevrneta na tla, jo eden od njiju zelo hitro po hrbtu zalije s toplo telesno tekočino, medtem ko ji drugi vtakne penis v usta in tudi sam doživi izliv v parih sekundah.

Opis seksa na pokopališču je vsekakor drzen in surov.

Zakaj težko verjamemo naslovu knjige?

 

Kljub obetavnemu naslovu, je v izpovedi zelo malo nimfomanije. Seks ni predstavljen kot užitek, temveč kot sredstvo, s katerim se ugodi moškemu. Zelo hitro je spolnost pozabljena in zgodba zdrsne v zasanjano in depresivno zgodbo obupane naivne punce, na koncu pa seks postane celo obveza in muka. Naši Val se gnusijo prostitutke in njen največji strah je, da bi nekoč postala prav to. V zgodbi se namesto pristnih in sočnih seksualnih izpovedih večkrat pojavi želja po resnični ljubezni in nekakšen fashion show. Žal so pričakovanja bralca razočarana, ko se ta znajde v obilici modnih znamk ter v svetu poslovne ženske, namesto v svetu pohotnega francoskega mednožja. Ne le da se pisateljica izogiba uporabi sočnih besed, izogiba se tudi podrobnejšim opisom vsakega seksa. Ravno ko bi se ta moral zgoditi, se pisanje ustavi in Val se prebudi v novo jutro.

Žal knjiga bralca velikokrat pusti pred vrati spalnice, namesto da bi ga popeljala med rjuhe.

Primerjava z romanom Seksualno življenje Catherine M

 

Roman Catherine M vsekakor vsebuje več seksa in več erotičnih vrhuncev. Čeprav se obe zgodbi končata nekako na isti točki, do te točke prideta na zelo različna načina. Nimfomanki manjka tisto, kar ima Catherine, knjigama pa bi zlahka zamenjali naslove. Medtem ko Catherine uporablja veliko več sočnih izrazov, pristnih opisov dogodkov, perverznosti in seksa, se Nimfomanka temu izogiba. Knjigi, v kateri nas še tako nedolžna beseda kot je 'porivanje' preseneti, bi brez dvoma potrebovala nasvete Catherine, da bi si zaslužila svoj naslov. Kakorkoli že, izpovedi je vse opravičeno na koncu, kjer pisateljica pojasni, da je knjigo napisala zase in da gre za sebično dejanje.

---