Predstavljamo erotične knjige: Nevarna razmerja
Po eni najbolj znanih knjig na svetu Nevarna razmerja je bilo posnetih ničkoliko vročih filmov in TV serij.
Prizor iz adaptacije Nevarnih razmerij v ameriško sodobnost. (jlp)Fragonardova ilustracija k 10. pismu (1796).
Promiskuitetna visoka družba konec 18. stoletja
Roman Pierrea Choderlosa de Laclosa razkriva erotične spletke aristokratov s konca 18. stoletja. Nevarna razmerja, Les liaisons dangereuses, je ena najbolj znanih knjig na svetu. Po tej predlogi je bilo posnetih nič koliko filmov, radijske in televizijske serije, priredili so jo za opero, balet in seveda dramo. Laclosa primerjajo celo z zloglasnim markizom de Sadom. V romanu se skozi pisma več likov razkrivajo ljubezenske spletke in razvrat, ki si jih privoščijo pokvarjeni aristokrati. Visoko družbo predstavi kot izrazito promiskuitetno, prave ljubezni ni nikjer, da o zvestobi ne govorimo.
Zlobna zapeljivca
Dopisuje si več ljudi, a niti držita v rokah Markiza de Merteuil in Vikont de Valmont, tekmeca-sodelavca-ljubimca. Drugi so v njunih rokah kot marionete in njihova pisma služijo zgolj kot dodatna ilustracija njunih dejanj: zapeljevanja, maščevanja, zlobe. Seks uporabljata kot orožje za poniževanje in degradacijo drugih.
Fragonardova ilustarcija k 44. pismu (1796).
Markiza de Merteuil se želi maščevati svojemu bivšemu ljubimcu tako, da mu „pokvari“ obljubljeno nevesto – pokvari mu jo seveda s seksom, pri čemer želi najprej uporabiti mladeniča, ki ga mala Cecilija de Volanges ljubi, a ta plan splava po vodi. Ponudi pa se še boljši: vikont de Valmont. Markizin ljubimec ne sme dobiti deviške neveste, je sklenila markiza, a ne le to, Cecilija naj pride kar čimbolj razuzdana v zakon.
Vikont de Valmont se zabava s Cecilijo, obenem pa si prizadeva pridobiti srce zgledno zveste predsednice de Tourvel. V tem prizadevanju se zaljubi vanjo, na kar je njegova sodelavka in tekmica v poniževanju svojih ljubimcev ljubosumna. Markiza tako začne spletkariti tudi proti njemu, kar oba pripelje v pogubo.
Z erotiko nabita atmosfera
Zanimivi so razmisleki o naravi moške in ženske ljubezni: “In končno je tisto izključno nagnjenje do ene same osebe, ki je tako značilno za ljubezen, pri moškem le nekakšna izbira, kvečjemu sredstvo za stopnjevanje užitka, ki bi ganeka druga morda pač oslabila, ne pa preprečila, medtem ko gre pri ženskah za globoko čustvo, ki zatira sleherno drugo poželenje in je celo močnejše od narave in od nje tako neodvisno, da ženskam daje čutiti le stud in gnus celo tam, kjer bi se morala roditi sla”.
