Recenzija knjige: Teologija telesa za začetnike

Pod drobnogled smo vzeli knjigo, za katero stoji papež Janez Pavel 2. Nujno branje za vse, ki mislite, da vera spolnost zatira.

Zakaj teologija telesa?

Laično predstava verujočega je, da je njegov duh ujet v grešnem telesu. Vendar pokojni papež pravi obratno, smo telo, ki ni barka duha, ampak je duh. Telo odseva božjo podobo in je kot tako zakrament, naredi vidno, kar ne more postati vidno, telo je odsev božje lepote. In telo ima svoj potrebe, med njimi tudi seksualne. Odnos krščanstva do spolnosti se topi zelo počasi, do temeljnega razkoraka z večino moderne družbe pa je prišlo v 60 letih prejšnjega stoletja, ko se je družba skupno odločila za kontracepcijo. Katoliška cerkev ni nikoli sprejela kontracepcijskih metod, ker v temelju nasprotujejo Jezusovem nauku.

Problemi kontracepcije

Zakaj niti „moderni“ papež ni sprejel dejstva kontracepcije, zakaj trmasto vztraja na stališču, da je kontracepcija greh in za kristjane nesprejemljiva? Stvar je preprosta, ker bi s sprejetjem kontracepcije porušili temelje vere in ta bi zgubila še zadnji smisel. Za katoličana je sprejemljiva samo ena oblika kontracepcije, to je vzdržnost. Vzrok za to je v tem, da na spolni odnos gledajo kot na darovanje, podarjanje človeka drugemu človeka. Kot najvišje dejanje ljubezni. Ne gre za to, da so pravila prestroga, ampak da nas vera, če je dovolj živa in močna, pelje k spoznanju, da so „pravila“ samoumevna, ne omejujejo, ampak samo opisujejo vero. Ljubezen ima 4 bistvene komponente – svobodo, popolnost, zvestobo in rodovitnost! To so 4 ključne značilnosti krščanske ljubezni, katerih zgled je figura Jezusa in Nazareta. To so seveda cilji, h katerim teži vsak kristjan, neglede na to, ali se odloči za celibat ali zvezo.

Ljubezen in spolnost

Zakrament poroke je po eni strani zaveza, obljuba med partnerjema, po drugi strani pa je zakrament. Kristus (ženin) in cerkev (nevesta) sta simbol, ki sveti vsakemu mladoporočencu. 4 bistvene komponente ljubezni izvirajo iz Kristusa in z vero vanj in pomočjo milosti Svetega duha lahko vsak par živi popolnost zakramenta poroke. Kaj to pomeni za seks? To pomeni, da na telo partnerja ne gledamo kot na telo, ampak kot na duha, ki se razkriva prek telesa. Če si poželimo njegovo telo, ga degradiramo na objekt in s tem zmanjšamo svoje in njegovo dostojanstvo. S tem se oddaljimo od popolnosti in izgubimo na svobodi, saj nas upravljajo goni. Seveda ne smemo gonov zatirati, ampak se moramo svobodno odločiti, da jim ne bomo pustili, da nas kontrolirajo. In bistvo kontracepcije leži ravno v tem. Kontracepcija omogoča, da ljudje uživajo v spolnosti brez ljubezni. Mogoče namen kontracepcije ni takšen, ampak vpliv na človeško spolnost je žal takšen. To se lepo vidi na naših otrocih. Večino staršev ne zanima, s kom in zakaj seksa njihov otrok, samo da ne zanosi. Otrok ne učimo odgovorne spolnosti, ampak jih zavarujemo pred posledicami neodgovorne spolnosti in jih uvajajo v svet, kjer je spolnost le zabava. Takoj, ko uporabimo katerokoli kontracepcijo, iz telesa drugega naredimo poligon lastnega užitka, kar je v ljubezni in zakonu nedopustno za kristjana. Spolnost je telesni izraz ljubezni in njen bistven del je rodovitnost, postati eno telo, zato da obrodimo sad in užijemo ljubezen v njeni polnosti.

Izvor sramu in celibat

Janez Pavel 2 navdih za svoja razmišljanja črpa iz stare in nove zaveze Svetega pisma, predvsem iz zgodbe o Adamu in Evi in Pavlovih pisem. Na zanimiv način se loti interpretacije izvirnega greha in njegovega vpliva na spolnost. Eva je ustvarjena iz Adamovega rebra, ko Adam Bogu potarna za svojo osamljenostjo. Ker si med živalskim svetom ne more najti družice, mu Jahve nakloni družico, ki je iz njegovega mesa. Par uživa neskaljeno srečo, predpostavljamo tudi spolno, oba sta naga, ampak nenehnega poželenja ne čutita, ne sramu. Njuna spolnost je popolna. Potem pride kača in zapelje Evo, Eva Adama in božji srd je tu. Ampak kaj je posledica neupoštevanja božje zapovedi, ki je omogočala srečo? Posledica je sram, oba opazita, da sta naga. Zaradi izgube božje ljubezni izgubita pristni pomen ljubezni in v njiju se naseli strah in poželenje. Spolnost postane prilaščanje, ki se napaja na poželenju. Takšno je tudi prevladujoče mišljenje večine ljudi. Mislijo, da je poželenje bistveno za spolnost, medtem ko katoličani pravijo obratno. Bistvena za spolnost je ljubezen, ki jo je znova na svet prinesel Jezus Kristus, ki je žrtvoval svoje telo, zato da bi odrešil naša. Tako lahko preko vere v Kristusa zaživimo ljubezen in spolnost kot Adam in Eva v raju, ne gnani od naših poželenj in gonov, ampak od pristne ljubezni. Tako vse „omejitve“ ljubezni postanejo notranje zapovedi in temeljna življenjska usmeritev, ki se napaja iz žive vere. Podobno je s celibatom. Ni duhovnikom prepovedano seksati. Ne gre za prepovedi, ampak notranje odločitve, ki se čutijo pravilne in edino pravilne. Celibat je enak poroki, samo nevesta je drugačna. Ljubezen do partnerja nadomesti ljubezen do Boga in vključuje iste temeljne prvine, ki smo jih že našteli, tudi rodovitnost.

Uvod v teologijo telesa

Avtor knjige, Christoper West, sam priznava, da je knjiga le uvod in začetek za poglabljanje v izredno kompleksno misel pokojnega papeža. Prinaša novo pojmovanje spolnosti, ki so počasi utira pot v vsakodnevni nauk cerkve in ta knjiga mu pomaga na tej poti. Kristjani zaradi napačnega razumevanja spolnosti pogosto te ne poznajo in do svojega telesa gojijo negativen odnos, kar bi bilo nemogoče, če bi svoje telo videli kot božjo podobo in vrhunec stvarstva. Knjiga upravičeno nosi podnaslov „Uvod v spolno revolucijo papeža Janeza Pavla 2.“ Čeprav je knjiga precej zahtevna in dejansko namenjena katoličanom, se v njen najde nekaj za vsakega, četudi ni vpeljan v svet teologije. Knjigo lahko za 16 evrov kupite pri založbi Družina d. o. o. Za konec pa še modri nasvet zelo človeškega papeža: „(je) potrebno vztrajati pri tem, da spolni odnos ne sme služiti samo kot sredstvo za dosego njegovega vrhunca. (…) Mož mora upoštevati razliko me moškimi in ženskimi odzivi (…), tako da vrhunec lahko dosežeta oba (…) in kolikor je mogoče, oba istočasno.  (...) Če upošetvamo krajšo in intenzivnejšo krivuljo vzburjenja pri moškem, (takšna) nežnost z njegove strani v kontekstu zakonskega odnosa pridobi pomen krepostnega dejanja" (LR, str. 272, 275)