Z večimi kot seksaš, hitreje plavajo spermiji!
Ne spreglejte, zakaj spermiji poligamnežev plavajo hitreje!
Kdo bo prvi pri jajčecu? (jlp)
Evolucijska pridobitev
Jaclyn Nascimento je med svojim doktorskim študijem na Univerzi v San Diegu ugotovil, da spermiji bolj promiskuitetnih šimpanzov in rdečih makajev plavajo precej hitreje in močneje od človeških ali gorilinih. Skupaj s svojim mentorjem, dr. Michaelom Bernsom, sta s svojo raziskavo hotela dokazati, da so spermiji poligamnih vrst hitrejši in močnejši od semenčic tistih vrst, katerih samice se v enem reprodukcijskem ciklu parijo le z enim samcem. To naj bi bil dokaz, da je tekmovalnost v reprodukciji skozi evolucijo primatov pripeljala do različnih anatomskih prilagoditev, med katerimi je tudi večja moč in okretnost spermijev. Samice šimpanzov in makajev se v času plodnosti ponavadi parijo s številnimi različnimi partnerji, zato naj bi v teoriji imeli samci z močnejšimi in hitrejšimi spermiji več možnosti za uspešno oploditev jajčeca.
Smo ljudje res monogamni?
''Hitro plavajoči spermiji so se med evolucijo morali razviti predvsem pri poligamnih živalskih vrstah, kar potrjujejo tudi izsledki naše raziskave,'' je dejal Nascimento. Raziskovalci so ugotovili, da imamo moški znatno počasnejše spermije od šimpanzov, najpočasnejše pa so našli pri gorilah. ''Dominantni samci goril so znani po tem, da imajo zelo učinkovit način zastraševanja svojih tekmecev za naklonjenost samic v njihovem haremu, zato jim bolj okretna sperma ne bi veliko koristila,'' je še povedal Nascimento. Raziskovalce pa je vseeno presenetilo dejstvo, da smo po moči in hitrosti naše sperme moški bližje šimpanzom kot gorilam. ''Mogoče pa ljudje le nismo bili vedno monogamni,'' je namignil dr. Berns.
Moški spermiji so hitrejši od gorilinih, a počasnejši od šimpanzovih. (jlp)
Moč spermijev izmerili z laserjem
Hitrost in moč spermijev so izmerili s pomočjo znanstvene tehnologije, ki so jo začeli razvijati že pred več kot 35. leti, pri njenem razvoju pa je sodeloval tudi dr. Berns. Laserska naprava lahko s pomočjo svetlobnega žarka ujame posamezne atome, mikroskopske delce ali celice. Z zniževanjem količine svetlobe so lahko ugotovili, kdaj je spermij močnejši od sile svetlobe in lahko pobegne iz njenega primeža. ''Biologi so se o teoriji tekmovanja med spermiji prerekali že leta, šele sodelovanje med biologi, fiziki in inženirji pa je omogočilo razvoj primerne opreme, s katero smo njeno veljavnost lahko preverili na znanstveno sprejemljiv način,'' je zaključil dr. Berns.
4.33 (3 gl.)
