Analna inkontinenca: Nezmožnost zadrževanja blata

Analna inkontinenca vsako leto prizadene več kot 5,5 milijonov Američanov, gre pa za bolezen, ki lahko doleti ljudi vseh starostnih skupin.

Kaj je analna inkontinenca?

Gre za nezmožnost kontroliranja izločanja blata, lahko samo občasno, nekateri pa se s takšnim obolenjem srečujejo vsakodnevno. Tudi analno inkontinenco lahko razdelimo v različne faze: najbolj blaga oblika je tista, pri kateri oseba kljub trudu ne zmore zadržati uhajanja črevesnih plinov, hujše oblike pa so vse tiste, pri katerih bolnik v manjših ali večjih količinah nenadzorovano izloča blato.

Analna inkontinenca je zelo neprijetna, saj osebo lahko spravi v hudo zadrego. Marsikateri bolnik je, še posebej, ko se mu to pripeti prvič, močno osramočen pred drugimi, zaradi tega zapade v stisko ali celo depresijo, saj je njegova bolezen, v primeru nenamernega izločanja blata v javnosti, vsem na očem. Marsikdo se sooča z občutki izgube dostojanstva in z nezaželenim pomilovanjem v očeh okolice.

Kateri so dejavniki tveganja?

Za analno inkontinenco lahko trpijo tako otroci (starejši od štirih let), kot odrasli, obstaja pa nekaj najpogostejših dejavnikov tveganja:

Starost in spol: Analna inkontinenca je pogosteje prisotna pri starejših ljudeh, vendar ne spada med običajne in samoumevno pričakovane procese staranja telesa. Velikokrat zbolijo tisti starejši ljudje, ki imajo pred tem težave z zadrževanjem urina. Obolenje je bolj prisotno pri ženskem spolu.

Driska: Mehko blato je z mišicami težje zadržati v danki, zato obstaja večja verjetnost, da nam bo nenadzorovano ušlo.

Vzroki analne inkontinence

Zaprtje: Čeprav je precej paradoksalno, pa je prav zaprtje, nezmožnost iti na blato, pogost povod za analno inkontinenco. O zaprtju govorimo takrat, kadar gre oseba na blato trikrat ali manjkrat na teden.

Z občasnim zaprtjem se soočamo vsi, nevarno pa je kronična nezmožnost izločanja blata, saj to lahko vodi do nabiranja trdega blata v danki, ki sčasoma postane preveliko za normalno izločanje. Analne mišice se takšnemu blatu želijo prilagoditi, zato se raztegnejo in sčasoma oslabijo. Voda, ki se nabira v prebavnem traktu, pa začne uhajati skozi to maso, kar lahko povzroči nekontrolirano odtekanje blata.

Poškodbe analnih mišic: Če so poškodovane mišice, ki skrbijo za zadrževanje in sproščanje blata iz danke, preprosto niso več dovolj močne, da bi dobro opravljale svojo nalogo, zato blato začne spuščati. 

Alzheimerjeva bolezen in demenca: Bolniki v poznih fazah teh dveh bolezni se pogostokrat srečajo z analno inkontinenco.

Bolezni in poškodbe živcev: Za analno inkontinenco so zelo dovzetni bolniki z multiplo sklerozo, kroničnim diabetisom itd, skratka z obolenji, kjer so prizadeti živci, ki zato ne zmorejo več uspešno kontrolirati izločanja blata.

Operacije: Določeni operativni posegi, kot so operiranje hemeroidov ali analnih žilic, lahko poškodujejo anus in povzročijo analno inkontinenco.

Simptomi in zdravljenje analne inkontinence

Analno inkontinenco prepoznamo po naslednjih simptomih: Če zadnje čase ne zmorete zadržati blata in se vam to pogosto ponavlja, to pa lahko spremljajo tudi zgoraj omenjeni znaki, ki so hkrati lahko vzroki oziroma povodi za analno inkontinenco: driska, zaprtje itd.

Ne zavlačujte in se k zdravniku odpravite čim prej, saj obstaja zares veliko učinkovitih načinov zdravljenja: zdravila proti driski, zdravljenje z blagimi odvajali (npr. mleko, magnezij), s čimer se bo vzpostavilo normalno izločanje blata, zdravila za mehčanje blata itd.

Obstaja tudi kar nekaj različnih terapij, med drugim tudi trening analnega izločanja. Pri tem gre za utrjevanje analnih mišic, bolnika se spodbuja tudi k temu, da gre na stranišče ob točno določeni uri dneva. Veliko lahko storite tudi s spremenjeno prehrano, priporočljiva so predvsem živila z vlakninami.

Če nič od tega ne zadostuje, se zdravniki lotijo simulacije analnih mišic ( s pomočjo igel, s katerimi med operacijo preverjajo reflekse analnih mišic, sčasoma pa se vzpostavijo naravni odzivi) ali operativnega posega, pri katerem se lotijo poškodovane mišice zapiralke: npr. z vstavitvijo silikonskega materiala, z umetno analno zapiralko itd.