Raka vulve je vse več!

Največkrat prizadane sramne ustnice in klitoris. Kar pri 20 odstotkih obolelih žensk žal ni nobenih simptomov.

Začne se na vulvi, torej na zunanjem delu ženskih razmnoževalnih organov. Največkrat prizadane sramne ustnice, včasih pa tudi klitoris (okrog 10% primerov)

Kaj vpliva na nastanek raka na vulvi?

Rak vulve je precej redek. Vedno več je starejših žensk, ki so najverjetnejše žrtve tega raka. Obstaja precej različnih možnih vplivov in dejavnikov. Tako lahko imajo vlogo spolno prenosljive bolezni, kot je to na primer HPV oziroma genitalne bradavice. Papilom virus je krivec za 30 do 50 odstotkov primerov. Najbolj so ogrožene ženske po menopavzi. Približno 15% žensk, ki zbolijo za rakom na vulvi je starih 40 let ali manj. Faktor tveganja za nastanek raka na vulvi predstavlja sladkorna bolezen, visok krvni pritisk, predhoden rak na materničnem vratu , vaginalni rak, okužba s sifilisom, debelost, pogosto menjavanje partnerjev, pruritis ali kronična srbečica vulve.  Posebna skupina ogroženih žensk so tudi tiste, ki niso rodile.

Preventivni ukrepi pri raku na vulvi

Prakticiranje varne spolnosti lahko zmanjša tveganje za nastanek raka na vulvi. Cepivo, ki se uporablja proti HPV ščiti tudi pred morebitnim nastankom raka na vulvi. Cepivo ščiti tudi pred ostalimi rakastimi obolenji, ki so povezani z virusom HPV. Ginekološki pregledi so ključni pri zgodnjem okrivanju raka na vulvi. K preventivnim ukrepom štejemo tudi samopregledovanje vulve.

Pokazatelji raka na vulvi

Rak na vulvi se kaže z večimi simptomi: srbečica, bolečina, pekoč občutek, krvavenje, katerega izvor je običajno tur, ki se kar noče zaceliti. Obolele za rakom na vulvi doživljajo boleče spolne odnose in bolečino pri uriniranju. V rak se lahko razvije tudi tur na veliki sramni ustnici (pretežno) ali kjerkoli drugje na vulvi. Pokazatelj raka na vulvi pa je lahko tudi nenavaden vonj. Približno 20 % žensk pa sploh nima simptomov. Sploh na začetku simptomi dostikrat niso opazni. Rak na vulvi je lahko tudi bula, ki postane boleča in srbi. Za melanome je značilna temna obarvanost zaplat kože na vulvi.

Pregled za rak na vulvi

Raka na vulvi odkrivajo s pomočjo biopsije ter ginekološkega in citološkega pregleda, pri katerem ugotavljajo spremembe na koži. Pomembno za odkrivanje raka na vulvi je vodenje osebnega zdravstvenega dnevnika, v katerega beležite morebitne spremembe. Potem tudi lažje ponudite zdravniku natančne podatke, na podlagi katerih on lažje postavi diagnozo.

Zdravljenje raka na vulvi

Zdravljenje zahteva operativen poseg, s katerim odstranijo rakaste celice. Najbolj obsežne operacije na zunanjem spolovilu so pri raku vulve. Če se tumor razraste (več kot dva centimetra) ali se je razrastel globoko v kožo, lahko odstranijo tudi limfne žleze in v predelu dimelj. Obsevanje in kemoterapija sta prav tako postopka, ki ju pogosto uporabljajo predvsem v primeru zelo razraščenega raka ali raka vulve, ki se je ponovil. Izid zdravljenja je odvisen od večih dejavnikov. Zelo pomemben je seveda stadij bolezni, v kateri je ugotovljena, zato je pomembno biti pozoren na spremembe. Stopnja preživelosti je približno 75%. Po takem posegu je spolna aktivnost ženske vprašljiva zaradi zoženega vstopa v nožnico in dolgotrajnega zaraščanja operativne rane. Redno spolno občevanje je možno šele potem, ko se rana popolnoma zaceli in ko ženska nima drugih lokalnih težav.

Možni zapleti raka na vulvi

Rak na vulvi se lahko razširi na ostale dele telesa. Vulvo prepreda veliko krvnih in limfnih žil, kar pomeni, da se lahko rakaste celice hitro širijo v bližnje organe. Najbolj ogroženi organi so mehur, vagina in anus. Dodatne zaplete povzročajo tudi stranski učinki obsevanja, operacije in kemoterapije.  Ti stranski učinki so poškodovana vulva, morebitna izguba las, izguba telesne teže in splošno slabo telesno in psihično počutje.