Ste vedeli, da nas pomanjkanje prijateljev ubija?
Znanstveniki so odkrili smrtonosne posledice osamljenosti, zato čimprej pokličite prijatelja in se družite!
Pri odraslih osamljenost pogosto vodi v depresijo in alkoholizem (Photoxpress)
Prijateljstvo je v marsičem podobno hrani, ko govorimo o človekovih potrebah. Potrebujemo ga za preživetje in psihologi so odkrili temeljno človeško potrebo po vključenosti v skupino in tesnim odnosom.
Družimo se, za naše zdravje gre!
Znanstveniki so dokazali, da če ta potreba po socialnih stikih ni zadovoljena, začnemo duševno in telesno propadati, saj osamljenost deluje uničevalno na možgane in telo. Nekatere posledice osamljenosti so prikrite in nastopajo zaradi dlje časa trajajoče povišane ravni stresnih hormonov v telesu. Vseeno pa so ti učinki dovolj opazni, da jih lahko merimo. Pomanjkanje socialnih odnosov tako sčasoma dokazano pripelje do poslabšanja splošnega zdravja: osamljenost načenja arterije, posledično zvišuje krvni tlak, otežuje učenje in oslabi spomin. Posebej ogroženi so starejši občani, ki na jesen svojega življenja ostanejo sami.
Mladi, ki se počutijo osamljene, imajo veliko težav (Photoxpress)
Pomanjkanje tesnih prijateljev in socialnih odnosov na splošno ponavadi vodi v čustveno nelagodje oziroma stres, ki mu rečemo osamljenost. Začne se z zavedanjem o pomanjkanju odnosov. To kognitivno zavedanje nas žalosti in nam daje občutek praznine, počutimo se izolirane, oddaljene od drugih, prikrajšane. Ta občutja razdirajo naše čustveno ravnovesje.
Osamljenost je povsem normalen pojav
Kljub mnogim negativnim učinkom osamljenosti, je nemogoče trditi, da gre za abnormalen pojav. Ravno nasprotno: gre za najbolj normalno čustvo nasploh, saj je vsakdo kdaj osamljen, ko se spre s prijateljem ali partnerjem, ko zamenja okolje itd. Ko pa osamljenost postane kronična, govorimo o povsem drugem pojavu.
Pri otrocih je nezmožnost povezovanja z vrstniki glavni razlog za postopen razvoj antisocialnega vedenja. Pri odraslih je osamljenost glavni razlog za depresijo in alkoholizem. Novost na tem področju pa je, da so znanstveniki končno dokazali tudi mnoge negativne učinke osamljenosti na naše telesno zdravje.
Osamljenost - tihi ubijalec
Ameriški psiholog John Cacioppo s čikaške univerze je v vrsti študij tako dokazal mnoge presenetljive načine, kako osamljenost škoduje našemu zdravju. Ena najbolj zanimivih ugotovitev je npr. ta, da so pacienti, ki imajo ljubečo družino, v bolnišnicah bolje oskrbovani, kot tisti, ki so sami in zapuščeni. Osamljeni posamezniki doživljajo večjo raven stresa, tudi ko so izpostavljeni istim okoliščinam kot posamezniki, ki živijo v tesnih odnosih z drugimi. Osamljeni ljudje manj spijo, njihov spanec pa je manj učinkovit.
Osamljenost je tako tihi morilec, ki nas ogroža v isti meri kot druge t.i. civilizacijske bolezni, kot so diabetes in debelost in zasluži isto mero pozornosti.
Socialne kompetence so tako bistvene za naše preživetje.
Povezane novice
5.00 (1 gl.)
