Pozor, alkohol poveča tveganje za raka!

Slaba novica za vse ljubitelje popivanja: znanstveniki poudarjajo, da je etanol v alkoholu povezan s tveganjem za razvoj rakavih obolenj.

Vsega je kriv etanol

Najbolj problematično pri pitju alkohola je dejstvo, da sestoji iz etanola, za katerega so raziskave pokazale, da je že sam po sebi rakotvoren. Z analizami so se dokopali do precej šokantnih rezultatov in sicer so spoznali, da po zaužitju alkohola etanol lahko resno poškoduje celice DNA.

Etanol se med potovanjem po telesu preobrazi v snov acetaldehid, ki sicer nastaja tudi med alkoholnim vrenjem v procesu pridelave mošta, ter lahko povzroči pravo katastrofo, saj s preoblikovanjem celic DNA vpliva na škodljive spremembe v naših genih.

Avtor študije Philip J. Brooks pa priznava, da čeprav so povezanost med pitjem alkohola in različnimi vrstami rakavih obolenj prvič potrdili že leta 1980, se takrat še ni domnevalo, da bi lahko obstajala neposredna povezava med alkoholom in rakom. Streznitev je prišla šele sedaj, saj so študije potrdile, da je etanol, glavna sestavina alkohola, sama po sebi dovolj velik dejavnik tveganja za razvoj raka.

Vzhodni Azijci dovzetnejši za raka na požiralniku

Povezava med alkoholom in rakom se je potrdila tudi skozi študijo Vzhodnih Azijcev, za katere se je ugotovilo, da pri njih obstaja precej povišano tveganje, v primerjavi z ostalimi narodi, za nastanek raka na požiralniku.

J. Brooks razkriva, da se pri večini ljudi, po zaužitju alkohola, acetaldehid hitro spremeni v manj škodljivi acetat, kar se zgodi ob delovanju gena ALDH2. Kar 30 odstotkov Vzhodnih Azijcev pa ima ta gen spremenjen in zato njihovo telo alkohola ne more predelati v acetat, zaradi česar bolj tvegajo raka na požiralniku.

Več alkohola, večja možnost za rakava obolenja

Pred nekaj leti so tako prvič začeli opozarjati na to, da alkohol ni povezan le s tveganjem za sladkorno bolezen, pešanjem jeter in splošnim zastrupljanjem telesa, temveč da obstaja velika povezanost med alkoholno omamo ter rakom. Pri tem velja, da več kot pijemo, bolj povečujemo tveganje za tumorska obolenja, kar pomeni, da čeprav pijemo zelo malo, npr. kozarček na dan, že s tem ustvarimo majhno tveganje.

Dejstvo je tudi, da se tveganje poviša z vsako popito kapljico alkohola, ne glede na to, ali smo zaradi popitega tudi pijani. Še hujše je, če alkohol kombiniramo s kajenjem, saj tudi tobak poškoduje telesne celice in jih pretvori v bolj dovzetne, ranljivejše za razvoj rakavih obolenj.

Katere vrste raka povzroča alkohol?

Alkohol poveča tveganje za raka na požiralniku, raka ust ter raka na jetrih. Zgovoren je tudi podatek, da je največ smrtnih žrtev za posledicami raka med rednimi uživalci alkohola, saj ta zmanjša učinkovitost jeter za predelavo rakotvornih snovi v manj škodljive.

Nekatere študije so potrdile tudi povezanost med pitjem alkohola in pojavom raka na dojkah, rakom na črevesju, rakom na ledvicah, rakom na jajčnikih itd.

Kako zmanjšati tveganje?

Najbolj enostavna, pa vendarle za marsikoga nepredstavljiva, rešitev je odločitev za abstinenco ali le občasno, minimalno pitje alkohola, npr. le kozarec za nazdravljanje enkrat ali dvakrat letno.

Na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja lahko preberemo, da zdravniki dopuščajo le eno pijačo na dan za ženske, oziroma eno alkoholno enoto, ter največ dve pijači oziroma enoti na dan za moške. To pomeni 10 g čistega alkohola, oziroma 1 dl vina ali 2,5 dl piva ali 0,3 dl žgane pijače za ženske in 20g čistega alkohola, kar predstavlja 2 dl vina, 5 dl piva ali 0,6 dl žgane pijače za moške.